Slovenija ostaja zanesljiva partnerica Ukrajine pri obnovi in razvoju
Veleposlanik Edvin Skrt na konferenci | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Gostitelja konference, na kateri je sodelovalo več kot 100 delegacij: predstavnikov držav, mednarodnih organizacij, razvojnih bank in zasebnega sektorja, sta bila italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Osrednji cilji pa so bili krepitev mednarodne podpore Ukrajini, trajnostna obnova, mobilizacija zasebnih naložb in pospešitev reform za evropsko prihodnost države.
Udeleženci so skupaj najavili podporo v višini več kot 10 milijard evrov. Evropska komisija je najavila 2,3 milijarde evrov sredstev (vključno z investicijskimi garancijami in nepovratnimi sredstvi), ustanovitev novega Evropskega sklada za obnovo Ukrajine z 220 milijoni evrov začetnega kapitala. Najavljene so bile obsežne zaveze multilateralnih razvojnih bank in zasebnega sektorja.
Slovenija ostaja zavezana dolgoročni podpori Ukrajini. V letu 2025 bo iz sredstev uradne razvojne pomoči namenila več kot 5 milijonov evrov, v letu 2026 pa več kot 7 milijonov evrov. Pomoč bo usmerjena v humanitarno razminiranje, izobraževanje, podporo ranljivim skupinam, krepitev institucij in obnovo ali izgradnjo infrastrukture.
Pomembno k humanitarni pomoči in razvojnemu partnerstvu z Ukrajino prispevajo slovenske institucije in organizacije, s katerimi sodeluje Vlada Republike Slovenije:
- ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti (razminiranje, medicinska in psihosocialna rehabilitacija, človekova varnost),
- Center za evropsko prihodnost - CEP (decentralizacija, sodelovanje med občinami, podpora malim in srednjim podjetjem, tehnična pomoč),
- Center za mednarodno sodelovanje in razvoj - CMSR (izgradnja infrastrukture),
- Center odličnosti za finance - CEF (krepitev zmogljivosti na področju javnih financ in centralnega bančništva),
- ter slovenske nevladne organizacije, ki delujejo v Ukrajini, vključno s Slovensko karitas, strateškim partnerjem Ministrstva za zunanje in evropske zadeve za nujni humanitarni odziv.
Konferenca je dodatno okrepila podporo t. i. hitri obnovi (Fast Recovery Track) in vzpostavila mednarodni mehanizem za spremljanje učinkovitosti pomoči.
Slovenija se je na konferenci pridružila pobudi »Zavezništvo za spolno odzivno in vključujočo obnovo« (Alliance on Gender-Responsive and Inclusive Recovery), ki spodbuja vključujoč in na enakost spolov občutljiv pristop k obnovi. S tem poudarja pomen enakopravnega sodelovanja žensk in ranljivih skupin pri obnovi in razvoju Ukrajine.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za vključevanje slovenskega znanja, organizacij in gospodarstva v obnovo Ukrajine. Gre za izraz solidarnosti in odgovornosti ter strateško naložbo v skupno evropsko prihodnost, stabilnost in varnost.