160. redna seja Vlade Republike Slovenije

Z novelo Zakona o gospodarskih družbah do razbremenitve gospodarskih družb regulativnih bremen

Vlada je potrdila predlog zakona o spremembi Zakona o gospodarskih družbah in ga predložila državnemu zboru v obravnavo po nujnem zakonodajnem postopku. Sprememba zakona prestavlja roke za poročanje o trajnostnosti v določenih skupinah podjetij.

Evropska direktiva 2022/2464 spodbuja preglednost, trajnostno poslovanje in spoštovanje človekovih pravic ter varovanja okolja v podjetjih. Slovenija je to direktivo že vključila v svoj pravni sistem decembra 2024 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Zato slovenska podjetja že začenjajo s pripravami na poročanje o trajnostnosti za leto 2025. 

Zaradi trenutnih težkih razmer, kot so visoke cene energije, močna konkurenca in geopolitične napetosti, so podjetja stroškovno in administrativno močno obremenjena. Evropska komisija je zato aktivno pristopila k zmanjševanju administrativnih bremen za podjetja. Z direktivo 2025/794 zato prestavlja rok za prvo poročanje o trajnostnosti.

Vlada se zavzema za čim hitrejši prenos evropske direktive 2025/794, ker direktiva 2022/2464 v številnih državah še ni začela veljati, kar postavlja slovenska podjetja v slabši položaj. Cilj predloga zakona je torej podjetjem zagotoviti več časa in jim olajšati prilagajanje novim obveznostim glede poročanja o trajnostnosti.

S predlogom spremembe se prestavljajo naslednji roki za prvo poročanje o trajnostnosti:

• za velika podjetja se obveznost poročanja, ki bi se začela za poslovno leto 2025, prestavlja na leto 2027 (z izjemo subjektov javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi, ki spadajo v prvo skupino poročevalcev in morajo poročati že za leto 2024);
• za srednje in manjše javne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (z izjemo mikro podjetij), se rok prestavlja z leta 2026 na leto 2028.

Podaljšanje rokov je pomembno tudi zato, da se lahko zakonodaja o trajnostnem poročanju dodatno poenostavi in uravnoteži. Komisija za te poenostavitve pripravlja poseben zakonodajni predlog.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja – skrajšani postopek

Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, s katerim se slovenska ureditev usklajuje z Uredbo eIDAS 2.0 ter novelo Zakona o osebni izkaznici glede ureditve sredstev elektronske identifikacije (še posebej s spremenjeno ureditvijo na področju biometrične osebne izkaznice). Predlog zakona med drugim določa večjo odgovornost imetnikov kvalificiranih potrdil, prepoveduje uporabo elektronske identitete s strani tretjih oseb, uvaja elektronsko evidenco pooblastil ter razširja mrežo prijavnih služb. Namen predloga je omogočiti tudi takojšnjo uporabo nekaterih ključnih zahtev Uredbe eIDAS 2.0, ki se morajo v nacionalnem pravu uporabljati takoj oziroma brez odlašanja (poleg določitve enotne kontaktne pri Inšpekciji za informacijsko družbo tudi višje kazni za kršitve in prilagoditve prekrškovnih določb).

Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Vlada potrdila predlog Zakona o plačilnih in javnofinančnih storitvah

Predlog zakona nadomešča veljavni Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1) in med drugim ureja naloge in organiziranost Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP), vodenje Registra proračunskih uporabnikov, opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, izmenjavo elektronskih računov in elektronskih dokumentov ter možnost spletnega plačevanje storitev in blaga za proračunske uporabnike.

Za plačilne in druge storitve UJP je značilno, da gre za storitve, ki so dinamične in usmerjene k uporabnikom in njihovim potrebam ter se morajo nenehno prilagajati sodobnim trendom in standardom, bančnemu in poslovnemu okolju ter plačilnim sistemom na državni in mednarodni ravni. UJP zagotavlja kakovost storitev, elektronsko izmenjavo podatkov, informatizacijo in avtomatizacijo procesov ter varnost podatkov in plačilnih transakcij ipd., zato je predlog Zakona o plačilnih in javnofinančnih storitvah oblikovan tako, da omogoča UJP nadaljnji razvoj njegovih storitev in sprotno prilagajanje specifičnim potrebam in zahtevam uporabnikov njegovih storitev.

V primerjavi z veljavnim ZOPSPU-1, predlog zakona podrobneje ureja posamezne naloge in storitve UJP. Dodane določbe urejajo plačevanje proračunskih uporabnikov s sodobnimi plačilnimi instrumenti, plačevanje obveznih dajatev brez provizije s plačilnimi karticami in mobilnimi denarnicami na negotovinskih plačilnih mestih, poročanje o terjatvah in obveznostih iz naslova obveznih dajatev, izmenjavo elektronskih dokumentov s proračunskimi uporabniki. Med naloge UJP je v zakonu dodano tudi poročanje o izvršenih plačilih iz naslova pogodb s področja javnega naročanja in naloge, povezane s sledljivostjo tobačnih izdelkov.

Predlog zakona omogoča, da lahko poleg proračunskih uporabnikov plačilne in javnofinančne storitve UJP uporabljajo tudi fizične in pravne osebe, kadar je prejemnik proračunski uporabnik.

Predlog zakona omogoča prehod UJP na popolno digitalno poslovanje na področju vodenja Registra proračunskih uporabnikov in v ta namen vsebuje določbe, ki urejajo vlaganje vlog strank v postopku v elektronski obliki prek spletnega sistema UJP.

S predlogom zakona se zagotavlja tudi pravna kontinuiteta na področju prenosa in izvajanja evropske direktive o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, ki je bila prenesena v pravni red Republike Slovenije z novelo ZOPSPU-1. V zakonu se določa obvezna izdaja elektronskih računov (e-računov) proračunskim uporabnikom, standardi, v katerih se e-računi izmenjujejo s proračunskimi uporabniki, obveznost naročnikov za prejem in obdelavo e-računov ter izjeme od obvezne izdaje e-računov, s čimer se zagotavlja transparentnost porabe javnofinančnih sredstev.

Vir: Ministrstvo za finance

Poročilo o izvajanju Zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe

Za začasno reševanje pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra v skrbstvenih poklicih je Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) julija 2024 sprejelo Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZZUKDPSS), ki vključuje osem ukrepov za podporo izvajalcem in uporabnikom socialnovarstvenih storitev. Končne učinke ukrepov bo mogoče oceniti v letu 2026, ko se bodo ti že izvajali v polni meri.

Prvi ukrep ZZUKDPSS predvideva sofinanciranje stroškov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije zaposlenih pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, in sicer do višine 3.000 evrov na zaposlenega. Javni poziv je MSP objavilo maja 2025, naslednjega bo v letu 2026. Za izboljšanje kadrovskih razmer je pomembna tudi uvedba kvalifikacije Negovalec/negovalka v zdravstvenem in socialnem varstvu ter dolgotrajni oskrbi, kar bi razširilo krog potencialnih kandidatov za ta poklic.

Drugi ukrep spodbuja vključevanje prostovoljcev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev. Sofinanciranje je odvisno od števila uporabnikov – do 3000 evrov mesečno za izvajalce s 100 ali več uporabniki in do 1000 evrov za tiste s 50 do 99 uporabniki. Na javni poziv MSP je prispelo 24 vlog, izbranih je bilo sedem prijaviteljev, dva bosta odstopila, tako da bo ukrep izvajalo pet izvajalcev. Mesečno se pričakuje vključitev vsaj 71 prostovoljcev, ki bodo opravili najmanj 284 ur prostovoljskega dela.

Tretji ukrep je namenjen sofinanciranju vzpostavitve modela kakovosti in varnosti pri izvajalcih socialnovarstvenih, zdravstvenih in storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s stroški dela zaposlenih, nadgradnjo informacijskih sistemov ter usposabljanjem. Višina sofinanciranja je odvisna od števila zaposlenih pri izvajalcu, do največ 3500 evrov mesečno. Ukrep naslavlja pomanjkanje enotnega sistema spremljanja kakovosti in varnosti storitev v Sloveniji, kar otežuje primerjave med izvajalci in prepoznavanje dobrih praks. Smernice za izvajanje ukrepa je pripravila medresorska skupina za kakovost, javni poziv pa je bil objavljen junija 2025. Ukrep naj bi pomembno prispeval k oblikovanju sistemskih rešitev na področju kakovosti v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi.

Četrti ukrep je namenjen sofinanciranju nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano ali avtonomno izvedbo delovnih postopkov pri izvajalcih institucionalnega varstva. Upravičenci z najmanj 20 uporabniki lahko prejmejo do 40.000 evrov. Na javni poziv decembra 2024 je prispelo 133 vlog, izbranih je bilo 33 prijaviteljev, ki so skupaj prejeli več kot 1,1 milijona evrov. Tehnologije bodo prispevale k zmanjšanju fizičnih obremenitev zaposlenih, večji učinkovitosti dela in zmanjšanju fluktuacije kadra. Zaradi velikega interesa in pozitivnih učinkov bo MSP javni poziv ponovilo tudi v letu 2026.

Peti ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov integracije novo zaposlenih oseb, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, z namenom njihove hitre in učinkovite vključitve v delovno in bivalno okolje ter vključitve njihovih družinskih članov. Ukrep vključuje sofinanciranje stroškov nastanitve, priznavanja poklicne kvalifikacije, tečaja slovenskega strokovnega jezika, priprave večjezičnega priročnika ter izobraževalnih dejavnosti za družinske člane. Ukrep je skladen s Strategijo vključevanja tujcev iz leta 2023, javni poziv pa je bil objavljen decembra 2024 z več prijavnimi roki v letu 2025, ponovljen pa bo tudi v letu 2026. Učinki ukrepa se bodo dodatno okrepili v povezavi z osmim ukrepom ZZUKDPSS.

Šesti ukrep omogoča sofinanciranje stroškov izobraževanja zaposlenih za pridobitev izobrazbe, ki je pogoj za zaposlitev na področjih osnovne oskrbe, zdravstvene nege, rehabilitacije ali dolgotrajne oskrbe, in sicer do 5000 evrov na zaposlenega. Na prvem javnem pozivu je bilo izbranih 30 prijaviteljev, ki bodo s prejetimi sredstvi omogočili izobraževanje 107 zaposlenim, predvsem v programih zdravstvene nege. Ukrep naslavlja pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in spodbuja osebni ter poklicni razvoj zaposlenih, kar je ključno za zadrževanje kadra v skrbstvenih poklicih. Zaradi velikega interesa je bil objavljen že drugi javni poziv, nov pa je predviden tudi za leto 2026.

Sedmi ukrep omogoča sofinanciranje kadrovskih štipendij v višini 200 evrov mesečno za dijake in študente zaključnih letnikov izbranih programov, kot so zdravstvena nega, socialno delo, fizioterapija in podobno, z namenom spodbujanja kadrovskega obnavljanja v skrbstvenih poklicih. Čeprav je bilo na prvem javnem pozivu izbranih 24 prijaviteljev za skupno 88 štipendij, je bilo zaradi nizkega interesa mladih realiziranih le 12. Nizek odziv se pripisuje omejitvi štipendiranja zgolj na zaključni letnik, nizki višini štipendije ter splošnemu pomanjkanju zanimanja za delo v dolgotrajni oskrbi zaradi zahtevnih pogojev dela. Kljub temu je bil javni poziv ponovljen tudi za šolsko leto 2025/2026, na prvega izmed treh prijavnih rokov javnega poziva je MSP prejelo štiri vloge in sredstva dodelilo štirim prijaviteljem za sofinanciranje 14 kadrovskih štipendij, v skupni višini 31.600 evrov.

Osmi ukrep določa dodatne naloge Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) za podporo zaposlovanju državljanov tretjih držav pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev ter za promocijo zaposlovanja v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. ZRSZ bo izvajal svetovanje, oglaševanje prostih delovnih mest, organiziral tečaje slovenskega jezika za zaposlene tujce in njihove družinske člane ter pripravil informativna gradiva. Za izvajanje teh nalog je bila z MSP sklenjena pogodba v vrednosti 448.000 evrov za obdobje 2025–2026.

Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) je že začel z aktivnostmi za podporo izvajalcem pri zaposlovanju tujcev na področju dolgotrajne oskrbe, med drugim je objavil 70. javni poziv za vpis v register izvajalcev tečajev slovenskega jezika. Tečaji, ki se bodo začeli v drugi polovici julija 2025, bodo potekali na daljavo v manjših skupinah, kar omogoča lažjo dostopnost in vključevanje kandidatov, tudi iz njihovih matičnih držav.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost