Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu juniju 2025

Kot članica skupine desetih izvoljenih članic je Slovenija predstavila humanitarno resolucijo o Gazi. Predlog, ki je pozival k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in omogočanju humanitarne pomoči, je prejel široko podporo v Varnostnem svetu, a bil ponovno zavrnjen zaradi veta stalne članice. Slovenija je izrazila obžalovanje zaradi uporabe veta in poudarila, da je dolžnost Varnostnega sveta ukrepati za zaščito civilistov.

Po izraelskem napadu na vojaške in jedrske cilje v Iranu, 13. junija, ki so mu sledile izmenjave napadov iranskih in izraelskih sil, se je Varnostni svet OZN trikrat sestal na nujnih zasedanjih, na katerih so prevladovali pozivi k de-eskalaciji in prenehanju sovražnosti, prav tako pa tudi opozorila in zaskrbljenost glede obsega in narave iranskega jedrskega programa. Slovenija je obsodila vojaško zaostrovanje in napade z obeh strani ter nepotrebne človeške žrtve. Poudarila je pomen takojšnje umiritve napetosti, ki bo vodila v popolno in brezpogojno prekinitev ognja. Obenem je Slovenija opozorila, da ob zaostrovanju med Izraelom in Iranom, ne smemo pozabiti na razmere v Gazi, kjer se humanitarne razmere za tamkajšnje prebivalce nenehno poslabšujejo.

V izjavi za javnost je Varnostni svet OZN 5. junija ponovno zahteval takojšnjo in brezpogojno izpustitev osebja OZN in humanitarnih organizacij ter civilne družbe, ki so pridržani s strani Hutijev v Jemnu. Obsodil je tudi tragično smrt pridržanega delavca Svetovnega programa za hrano februarja. Slovenija je na položaj zajetih humanitarnih delavcev opozorila tudi na brifingu o Jemnu teden kasneje. Opozorila je še na pomen zaščite jemenske civilne infrastrukture in poudarila, da je vključujoč mirovni proces pod vodstvom OZN edina pot naprej.

Na zasedanju o situaciji v Siriji je Slovenija izpostavila zgodovinsko priložnost, ki jo ima država – da bo to priložnost resnično moč izkoristiti, so potrebne gospodarske reforme, zaščita civilistov po vsej Siriji in reševanje humanitarnih potreb.

Slovenija je skupaj z Dansko, Francijo, Grčijo in Združenim kraljestvom zahtevala razpravo Varnostnega sveta o Ukrajini, saj se grozljivi napadi na stanovanjske objekte in kritično civilno infrastrukturo nadaljujejo in stopnjujejo. V torek, 17. junija, je Rusija nad Kijev poslala na stotine brezpilotnikov in več deset raket, v zračnem napadu pa je bilo ubitih ali ranjenih več kot sto ljudi. Slovenija je napade najostreje obsodila ter ponovno pozvala k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini.

Stanje v Sudanu se ne spreminja in vojna ne pojenja. Še vedno obstaja nevarnost razpada države. Varnostni svet OZN je sprejel izjavo za javnost glede smrtonosnega napada na humanitarni konvoj v Severnem Darfurju in odločno obsodil napad na konvoj Svetovnega programa za hrano in Unicefa v bližini al Kome 2. junija in tudi obstreljevanje objekta Svetovnega programa za hrano v El Fasherju 29. maja ter izrazil zaskrbljenost nad zračnimi napadi, ki so poškodovali civilno infrastrukturo v Port Sudanu, Kassali in Kartumu. Varnostni svet OZN je ponovno poudaril, da je potrebno humanitarno osebje zaščititi v skladu z mednarodnim pravom.

Varnostni svet OZN je med drugim obravnaval situacijo v Afganistanu. Afganistan se sooča z večplastno krizo, predvsem so izpostavljene deklice in ženske. Še vedno prihaja do ustrahovanja in napadov na ženske, ki so lokalno zaposlene pri Misiji Združenih narodov za pomoč v Afganistanu (angleško United Nations Assistance Mission in Afghanistan - UNAMA). Slovenija je v svoji izjavi med drugim spomnila na položaj žensk in deklic ter ponovila pozive Talibanom za odpravo vseh diskriminatornih politik.

V izjavi na odprti razpravi Varnostnega sveta OZN na temo revščine, nerazvitosti in konflikta, je Slovenija poudarila, da so vlaganje v varnost, ohranjanje človekovega dostojanstva in povezovanje humanitarnih, razvojnih in mirovnih prizadevanj najboljša ter najbolj učinkovita pot do miru in varnosti.

Varnostni svet OZN je konec junija opravil redno odprto razpravo o otrocih v oboroženih konfliktih. Osnova za razpravo je bilo letno poročilo generalnega sekretarja OZN o otrocih v oboroženih konfliktih, ki opozarja, da je število kršitev nad otroci v oboroženih konfliktih doseglo raven brez primere. Slovenija je v svoji izjavi opozorila na 80. obletnico podpisa Ustanovne listine OZN, katere cilj je bil, med drugim, zaščititi prihajajoče generacije pred zlom vojne. Rastoče število kršitev – tako s strani državnih kot nedržavnih akterjev - kaže, da tega cilja nismo uspeli doseči. Pri tem izpostavljamo situacijo v Gazi, Demokratični republiki Kongu, Haitiju, Ukrajini in Mjanmaru.

Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo o enoletnem podaljšanju sankcijskega režima in mandata skupine ekspertov Demokratične republike Kongo in za pol leta podaljšal mandat Opazovalnim silam Združenih narodov za razmejitev (angleško United Nations Disengagement Observer Force - UNDOF).