159. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) in ga poslala v Državni zbor Republike Slovenije po rednem postopku. ZDigZ predstavlja prenovo zdajšnjega Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstva (ZZPPZ). Cilj zakona je celovita ureditev obdelave osebnih podatkov v zdravstvu ter vzpostavitev učinkovitejše in varnejše izmenjave podatkov. Ob tem predlog zakona zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, hkrati pa si prizadeva zmanjšati administrativna bremena zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Zakon uresničuje štiri strateške cilje:

• krepitev pravic pacientov: pacienti bodo lahko varno, pregledno in enostavno dostopali do svojih zdravstvenih podatkov preko centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa (CeZZ);
• podvajanja poročanj, uvedbo enotnega klasifikacijskega načrta ter centralizacijo rešitev, se bodo razbremenili zdravstveni delavci;
• krepitev strateškega odločanja: s transparentnim in analitičnim pristopom se bo lažje spremljal sistem, učinke zdravljenja in razpoložljivosti virov;
• vzpostavitev javnega podjetja: podjetje bo skrbelo za vzdrževanje osrednje digitalne infrastrukture v zdravstvu in opravljalo to nalogo kot javno službo.

Zakon zasleduje širši cilj digitalizacije zdravstva, kot javne koristi. Predstavlja prehod v sistem, ki temelji na transparentnem, varnem in centraliziranem upravljanju podatkov. Nadgrajuje obstoječe dobro delujoče rešitve, kot je Centralni register podatkov o pacientih (CRPP), ki se preimenuje v CeZZ. Ta zdravnikom omogoča vpogled v vse pomembne podatke na enem mestu, kar zmanjšuje število podvojenih preiskav in povečuje varnost pacientov. Varstvo osebnih podatkov je eno glavnih vodil zakona. Ohranja se tako imenovana matrika dostopov – to pomeni, da ima zdravstveni delavec dostop le do tistih podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo. Pacient pa ima še naprej pravico odločati, komu dovoli vpogled v svoje podatke, razen v nujnih primerih (npr. pri izbranem osebnem zdravniku ali pri nujni medicinski pomoči). Predlog zakona se že zdaj usklajuje s prihajajočo Uredbo o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (EHDS), ki bo začela veljati marca 2027. Predvideva tudi možnost nadaljnje obdelave podatkov za javno zdravje, raziskave in planiranje – vendar izključno v psevdonimizirani ali anonimizirani obliki. Vsak pacient bo imel pravico, da takšno uporabo prepove. V predlogu zakona je jasno določeno, da upravljavci zbirk podatkov ostajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Novoustanovljeno javno podjetje pa bo nastopalo kot pogodbeni obdelovalec podatkov. To pomeni, da bo podatke obdelovalo izključno na podlagi navodil upravljavcev in jih ne bo smelo uporabljati za lastne namene.

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o zdravju živali in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlog ureja izvajanje Uredbe 2016/429/EU o prenosljivih boleznih živali. Uredba 2016/429/EU se je začela uporabljati leta 2021 in ureja celotno področje zdravja živali s poudarkom na preventivi. Določa osnovno odgovornost izvajalcev dejavnosti, biovarnostne ukrepe, seznam in kategorizacijo bolezni živali, prijavo in poročanje o boleznih, programe spremljanja in izkoreninjenja bolezni, ukrepe ob sumu ali pojavu bolezni živali, registracijo obratov in izvajalcev dejavnosti, premike gojenih kopenskih in vodnih živali, netrgovske premike hišnih živali, nujne ukrepe in drugo. Do te uredbe ni bilo skupne strategije na ravni EU za obvladovanje bolezni, ukrepi pa so bili usmerjeni predvsem v zdravljenje oziroma izkoreninjenje bolezni. Zakon o zdravju živali bo na nacionalni ravni podrobneje uredil tiste vidike, ki jih uredba prepušča v urejanje državam članicam. Med drugim tako določa pristojni organ za izvajanje uredbe, pristojnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nacionalni seznam bolezni ter podrobnejše ukrepe za biološko zaščito, ki jih morajo izvajati rejci. Zakon o zdravju živali ne posega v trenutni sistem organizacije službe in izvajanja ukrepov ter ga ne spreminja. V Zakon o zdravju živali so prenesene tudi določbe nacionalnih predpisov, ki se vsebinsko nanašajo na Uredbo 2016/429/EU in so bile do sedaj urejene v več zakonih in pravilnikih.

Vlada je obravnavala tudi predloge zakonov o kmetijstvu, o hrani in o varni hrani in krmi, ki pa jih bo dokončno potrdila na dopisni seji vlade. Z novim zakonom o kmetijstvu se vzpostavljajo pravne podlage za spremljanje področja blaženja in prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam ter povezave do predloga Podnebnega zakona in Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Hkrati se nadgrajuje obstoječi sistem spremljanja kmetijskih tal. Za celostno spremljanje izvajanja ukrepov, kontrol in nadzora ter poenostavitve poročanja evropskim institucijam je bila potrebna širitev vsebin zakona, digitalizacija evidenc in nadgradnja sistema. Zakon o hrani bo prvič v zgodovini Slovenije namenjen celotni agroživilski verigi od kmeta do potrošnika. Njegov namen je zagotoviti učinkovite pravne podlage za proizvodnjo kakovostne hrane, organiziranost agroživilskih verig in varovanje potrošnikov, s čimer se vzpostavla optimalne pogoje za razvoj agroživilskega sektorja v državi in s tem učinkovito delovanje verig preskrbe s hrano. Z novim zakonom o varni hrani in krmi se sistemsko ureja segmente, vezane na varnost hrane in krme, vključno s prehranskimi dopolnili, živili za posebne skupine ter materiali in izdelki, ki prihajajo v stik z živili. Namen zakona je na enem mestu urediti zakonodajne zahteve glede zagotavljanje varne hrane in krme. Ureditev vseh vsebin s področja varne hrane in krme v enem zakonu bo tudi bolj pregledna in prijazna za uporabnika. Področje varne hrane in krme namreč ureja veliko zakonov (področje varne hrane trije zakoni in področje varnosti krme dva zakona). Nacionalni zakonodajni okvir je prav tako zastarel, saj ni sledil dinamiki razvoja evropskih pravnih aktov ter spremembam v organizaciji organov, pristojnih za nadzor na področju varnosti hrane in krme. Ta zakonski paket je prelomnica, prvič celovito urejamo naš prehranski sistem kot tisto, kar v resnici je: nacionalno strateško vprašanje. Z njim ne urejamo le zakonodaje, temveč postavljamo temelje prehranske varnosti prihodnosti, kjer je kmet spoštovan, hrana kakovostna in potrošnik dobro obveščen.

Potrdila je tudi predlog novele Zakona o zunanjih zadevah za boljše delovanje Ministrstva za zunanje in evropske zadeve s slovensko diplomatsko mrežo. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pri izvajanju določb zakona v praksi ocenjuje, da se na nekaterih področjih delovanja MZEZ v zakonskih določbah pojavljajo pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti in spremeniti za boljše delovanje MZEZ; prav tako določene spremembe, dopolnitve in uskladitve narekujejo predpisi s področja varstva osebnih podatkov ter že vzpostavljena večletna diplomatska praksa.

Glavni razlogi za noveliranje Zakona o varstvu pred utopitvami so ureditev dejavnosti na tekočih in divjih vodah ter nekatere manjše redakcijske spremembe in izboljšave. V zadnjem desetletju so se storitvene dejavnosti na tekočih in divjih vodah, kot so raftanje, kajakaštvo, soteskanje, supanje, rečni bob in podobno, močno razširile, področje pa v zakonu ni bilo posebej urejeno. Največ nesreč z utopitvijo se namreč zgodi prav na rekah. Cilja sprememb Zakona o varstvu pred utopitvami sta zmanjšanje števila nesreč in utopitev pri izvajanju dejavnosti na tekočih in divjih vodah z ustreznimi ukrepi ter omogočanje učinkovitega varstva pred utopitvami s sorazmernimi in izvršljivimi ukrepi. Tako se želi zagotoviti čim večja varnost pri kopanju in izvajanju drugih dejavnosti na, v in ob vodi. Zaradi porasta različnih dejavnosti na tekočih in divjih vodah ter posledično povečanega tveganja za utopitve in nesreče, ki se zgodijo na rekah med izvajanjem športno-turističnih dejavnosti s pridobitnim namenom, je bilo treba to področje urediti oziroma določiti jasne pogoje. Natančneje so opredeljeni tudi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati reševalci iz vode.

Vlada je sprejela predlog sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, kar pomeni prvo večjo prenovo tega zakona po skoraj dveh desetletjih. Novela prinaša temeljne spremembe za dostopnost kulture, boljše pogoje dela v javnih zavodih in za samozaposlene v kulturi, ter vzpostavlja trajnejši, decentraliziran in predvidljiv sistem delovanja javnega interesa za kulturo. Na Ministrstvu za kulturo uvajamo ukrepe, ki izboljšujejo delovne in prostorske pogoje, preprečujejo prekarizacijo mladih, omogočajo lažjo prekvalifikacijo baletnih plesalcev in urejajo plačana uvajanja ob menjavah generacij. Javnim zavodom omogočamo stabilnejše delovanje, tudi v mednarodnem prostoru. Novela prinaša pomembne izboljšave za samozaposlene: višji in bolj prilagodljiv cenzus za socialne prispevke, večja zaščita ob bolniški in starševskem dopustu ter boljši pogoji za delo v tujini. Nevladne organizacije bodo lažje dostopale do prostorov in dosegale večjo pravno varnost pri razpisih. Umetniški delež v javnih investicijah se krepi, zakon pa spodbuja tudi kulturno-umetnostno vzgojo, mednarodno prisotnost slovenske umetnosti in dolgoročni najem prostorov v tujini. Urejajo se evidence, registri, komisije in strateški dokumenti. Zakon temelji na širokem dialogu s kulturnim sektorjem in bo v obravnavi po skrajšanem postopku.