Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Z aktivnim izvajanjem obnove po poplavah porabili že 88 odstotkov sredstev Solidarnostnega sklada EU

Minister dr. Aleksander Jevšek, državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc in državni sekretar mag. Andrej Rajh so, skupaj s predstavniki Evropske komisije na čelu s Sofio Alves, direktorico Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti, obiskali Črno na Koroškem. V spremstvu županje so si ogledali projekte, sofinancirane s sredstvi Solidarnostnega sklada EU.
Obisk delegacije Republike Slovenije in Evropske komisije v Črni na Koroškem

Minister dr. Aleksander Jevšek, državni sekretar Srečko Đurov, državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc in državni sekretar mag. Andrej Rajh so, skupaj s predstavniki Evropske komisije na čelu s Sofio Alves, obiskali Črno na Koroškem | Avtor: Nebojša Tejić/STA

1 / 6

»Za sanacijo po poplavah je Slovenija prejela dobrih 428 milijonov evrov sredstev Solidarnostnega Sklada EU. To je dodaten, a pomemben vir sredstev, namenjenih obnovi po naravnih nesrečah. Trenutno smo na 88 odstotkih porabe, kar predstavlja 376,6 milijona evrov, tako da ni bojazni, da teh sredstev ne bi kakovostno investirali do roka, ki se izteče 8. junija 2026. V Koroški regiji je bilo do sedaj porabljenih približno 50 milijonov evrov sredstev Solidarnostnega sklada EU,« je poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.

Največ zaslug za povsem drugačno sliko Črne na Koroškem imajo prebivalci in celotna lokalna skupnost, ki je ob pomoči številnih ljudi, države ter tudi sredstev Solidarnostnega sklada EU, naredila ogromno dela. »Ni še vse zaključeno, vedno so še kakšni izzivi, ampak prepričan sem, da bo po-poplavna obnova kakovostno in relativno hitro zaključena,« je še dejal minister Jevšek.

»Črna je bila ena od najbolj prizadetih občin v ujmi, ki je prizadela Slovenijo avgusta 2023. Ob današnjem ogledu na terenu smo skupaj s predstavniki Evropske komisije ugotovili, da je bilo v občini pri odpravi posledic narejenega zelo veliko. Podoba Črne je zato danes popolnoma drugačna, kot je bila po ujmi pred skoraj dvema letoma. Ugotavljamo, da so izvedena vsa glavna dela, ki zagotavljajo stabilnost, odpornost in omogočajo pretoke voda. Nas pa v prihodnje čaka še kar nekaj dela, da bo sanacija v celoti končana,« je v izjavi za medije dejala državna sekretarka z ministrstva za naravne vire in prostor. dr. Lidija Kegljevič Zagorc.

Državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je ob terenskem ogledu na Koroškem poudaril: »Vsi imamo še pred očmi strašljive podobe razdejanja v začetku avgusta 2023. Takrat je bil naš glavni cilj čimprejšnja vzpostavitev prevoznosti cest na prizadetih območjih. Z velikim trudom in dobrim sodelovanjem z izvajalci nam je to uspelo, veseli pa me, da smo v nadaljevanju uspeli poškodovano cesto Poljana-Šentvid tudi temeljito obnoviti in nadgraditi v skladu s spoznanji, ki smo se jih naučili v tej ujmi.«

Sofia Alves, direktorica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti na Generalnem direktoratu Komisije za regionalno in mestno politiko (DG REGIO) je bila navdušena nad videno kvalitetno in hitro obnovo ter poudarila, da le-ta ne bi bila mogoča brez sodelovanja Evropske komisije, ministrstev ter lokalne skupnosti.

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak se je ob tej priložnosti zahvalila Evropski komisiji in državi za takojšnjo pomoč Sloveniji, Črni na Koroškem in celotni regiji. Predstavnike Evropske komisije in ministrstev je peljala na ogled objektov v gradnji in razstave fotografij s prikazom posledic poplave avgusta 2023 in stanja danes.

S sredstvi Solidarnostnega sklada so bili sofinancirani:

  • ukrepi na področju voda in odpadnih voda (ponovna vzpostavitev vodne infrastrukture v različnih porečjih),
  • ukrepi na področju prometa (sanacija brežin, mostov, cest, sanacija plazov, obnova javne železniške infrastrukture),
  • stroški nujnih operacij za zadovoljitev potreb prizadetega prebivalstva (odvoz nesortiranih odpadkov),
  • odvoz odpadkov, ki so nastali v poplavah zaradi zemeljskih plazov,
  • odstranitev onesnažene zemljine ter
  • povračila plač za odpravljanje posledic ujme.

Končno poročilo o izvedenih ukrepih bo Slovenija pripravila konec leta 2026.