Četrta nacionalna konferenca o umetni inteligenci

Organizatorji že četrte tematske konference s področja umetne inteligence – Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije v sodelovanju z drugimi resorji, Gospodarsko zbornico Slovenije in vodilnimi slovenskimi akademsko-raziskovalnimi institucijami – so ponovno uspešno združili vodilne strokovnjake in raziskovalce ter predstavnike javnega in zasebnega sektorja z namenom osvetlitve priložnosti in izzivov, ki jih umetna inteligenca prinaša za digitalno preobrazbo javnega sektorja v Sloveniji.

Uvodna nagovora sta podali ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer in državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve dr. Melita Gabrič. Posebna gostja letošnje konference je bila Lucilla Sioli, direktorica Urada za umetno inteligenco pri Evropski komisiji. Obe slovenski uvodni govornici sta poudarili, da je umetna inteligenca vprašanje, ki zadeva družbo kot celoto. Ministrica Klampfer je izrazila zadovoljstvo, da je EU s sprejetjem Akta o umetni inteligenci postavila temelje pravnega reda, ki temelji na varnosti, transparentnosti in človekovih pravicah. Poudarila je, da Slovenija to vizijo ne le podpira, ampak jo tudi aktivno uresničuje.

Državna sekretarka Gabrič je izpostavila, da umetna inteligenca ni več le koncept prihodnosti ampak je postala del našega vsakdana, zato je izredno pomembno, da se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo pri njenem razvoju in uporabi. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve dajemo velik poudarek podpori znanosti in podjetništvu, umetno inteligenco uvajamo v svoje delo ter skrbimo za izobraževanje na tem področju. Hkrati aktivno sodelujemo pri mednarodnih naporih za učinkovito ter etično uporabo umetne inteligence. Slednja ne pozna geografskih in političnih meja, zaenkrat pa še pozna meje, zato je ključno, da izmenjujemo znanje in dobre prakse ter skupaj oblikujemo prihodnost, ki bo temeljila na zaupanju, odgovornosti in skupnem dobrem.

Direktorica Sioli je v svojem predavanju predstavila Akcijski načrt za celino umetne inteligence in ključne poudarke evropske zakonodaje ter še posebej opozorila na element zaupanja in varnosti.

Konferenca je vključevala dve tematski razpravi o uporabi umetne inteligence v javnem sektorju in obrambnem okolju, predstavljeni so bili tudi trije slovenski največji projekti na področju umetne inteligence – novi superračunalnik Vega 2, Slovenska tovarna umetne inteligence in predstavitev projekta izgradnje velikega jezikovnega modela za slovenski jezik. 

Trem tematskim panelom je sledila zaključna okrogla miza »Akcijski načrt za celino umetne inteligence in Akt o umetni inteligenci – oblikovanje vodilne vloge EU na področju umetne inteligence«, na kateri je sodelovala direktorica Sioli skupaj s slovenskimi predstavniki podjetij in raziskovalnih institucij, razprava pa je osvetlila vpliv evropske zakonodaje na razvoj inovacijskega okolja v Sloveniji.