156. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela predlog Podnebnega zakona. Slovenija tako stopa na pot strateškega upravljanja podnebnih politik s predlogom novega Podnebnega zakona – zakonodajnim okvirom, ki presega zgolj okoljsko naravnanost. Gre za enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. S Podnebnim zakonom Slovenija postavlja temelje za družbo, ki je varna, odporna in gospodarsko uspešna – v sozvočju z naravo in odgovorna do prihodnjih generacij. Temeljni cilj zakona je s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem ponorov doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045 ter obenem okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb. Zakon daje poudarek tudi pravičnosti in predvidljivosti – za ljudi, regije, mesta ter občine in za gospodarstvo. Podnebni zakon je naložba v varnejšo prihodnost in pametno rast. Ljudem prinaša večjo varnost pred posledicami podnebnih sprememb, podjetjem jasen kompas za zelene odločitve, naši družbi pa daje moč, da ostane konkurenčna v svetu, ki se hitro spreminja. Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vremenske ekstreme, kar povečuje negotovost in ranljivost prebivalstva. Zakon uvaja strateški pristop k prilagajanju – od nacionalne do regionalne ravni – s ciljem preprečevanja izgub, zmanjšanja škode in zaščite zdravja ljudi. Poseben poudarek ima vključevanje socialnih vidikov – zlasti zaščita ranljivih skupin in podpora pravičnemu prehodu. Z zelenim proračunskim načrtovanjem, podporo Podnebnega sklada ter Socialnega sklada za podnebje se ustvarjajo tudi nova kakovostna delovna mesta in bolj zdravo življenjsko okolje, kar predstavlja dolgoročno korist za vse prebivalce. Zakon podjetjem omogoča pravočasno prilagoditev zeleni preobrazbi ter prispeva k večji strateški avtonomiji gospodarstva. S pomočjo sistema trgovanja z emisijami, mehanizmom CBAM, ki bo zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, ter spodbudami Podnebnega sklada se ustvarjajo spodbudni pogoji za vlaganje v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije. Gospodarstvo bo imelo boljši dostop do sredstev za prilagajanje in blaženje, hkrati pa bo bolje zaščiteno pred negativnimi vplivi uvoza iz držav z nižjimi okoljskimi standardi. Zakon določa celovit sistem strateških dokumentov, med njimi Dolgoročno podnebno strategijo, Celoviti energetski in podnebni načrt (NEPN), Strategijo prilagajanja ter regionalne akcijske načrte. Uvaja tudi sistem za spremljanje napredka in obveznost sprejemanja dodatnih ukrepov, če cilji niso doseženi. Vloga Podnebnega sveta kot neodvisnega znanstveno-posvetovalnega telesa ter vzpostavitev sistemov za spremljanje in poročanje omogočata večjo preglednost in strokovno utemeljene ukrepe. Pomembna novost je vključitev dodatnih sektorjev – med njimi tudi stavbnega sektorja in cestnega prometa – v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. Prav tako zakon poudarja pomen finančne preglednosti, učinkovite porabe sredstev in koordinacije med različnimi ministrstvi ter javnimi organi. Nova zakonodaja je rezultat obsežnega usklajevanja med resorji in upošteva priporočila stroke, gospodarstva in civilne družbe. Zaradi pravočasne in usklajene zakonodaje bo Slovenija ne le izpolnjevala zaveze iz Pariškega sporazuma in evropske zakonodaje, ampak tudi zmanjševala svojo ranljivost in krepila svojo konkurenčnost tako navzven kot tudi znotraj skupnega evropskega trga. Predlog zakona Sloveniji odpira možnost, da postane zgled trajnostnega razvoja in pametnega prehoda v podnebno nevtralnost.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki ga je na današnji seji sprejela vlada, vsebuje naslednje rešitve:

• zavezuje mnenjedajalce k transparentnosti in zagotavljanju vseh relevantnih informacij o svoji pristojnosti in zahtevah na enem mestu preko prostorskega informacijskega sistema,
• določa enotni 30 dnevni rok za izdajo projektnih pogojev in mnenj za vse mnenjedajalce ter uvaja fikcijo skladnosti dokumentacije s predpisi mnenjedajalca v primeru molka organa,
• uvaja zakonsko domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte, ki se v prostoru nahajajo od 1. januarja 1995,
• zagotavlja prožno izvajanje gradnje z jasno določenimi dopustnimi manjšimi odstopanji,
• poenostavlja oziroma odpravlja ovire pri dokazovanju pravice graditi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za nadzemne dele obstoječih objektov, ki segajo na sosednja zemljišča in so posledica novega načina evidentiranja objektov,
• odpravlja pravno nevzdržno stanje v primeru zgrajenega objekta, ki mu je potekla veljavnost gradbenega dovoljenja zaradi neizvedene popolne prijave začetka gradnje, in veljavnost gradbenega dovoljenja veže na dejanski začetek gradnje,
• razširja obseg izvedbe rekonstrukcije, če je ta nujna zaradi zmanjšanja ali odprave posledic naravne ali druge nesreče po vzoru Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23, 81/24 in 109/24),
• določa obveznost projektiranja v BIM na nove zahtevne objekte, katerega investitor je zavezanec javnega naročanja,
• odpravlja dvojno regulacijo s črtanjem zahteve po prijavi začetka gradnje prek sistema eGraditev za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe, saj to materijo ustrezneje ureja ZUreP-3,
• dodaja prijavo začetka gradnje za manjšo rekonstrukcijo za večjo sledljivost posegov na obstoječem objektu,
• posodablja in usklajuje bistveno zahtevo univerzalne dostopnosti z mednarodnimi dokumenti in standardi,
• odpravlja kršitev Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU s črtanjem avtomatskega preverjanja poklicnih kvalifikacij za začasno ali občasno opravljanje reguliranega poklica vodje del,
• uvaja možnost prednostne obravnave v primeru ugotovljenega javnega interesa,
• odpravlja druge nomotehnične in redakcijske napake veljavnega zakona.

Cilji predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona je prilagoditi področje dovoljevanj potrebam sodobnega časa. Zaradi uvajanja sistema eGraditev (s 6. januarjem 2026 bo vzpostavljen na območju celotne Slovenije), ki digitalno podpira vse procese dovoljevanja, se postopke le nadgrajuje.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Palestine o razvoju odnosov med državama in jo posreduje v seznanitev Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Memorandum o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Palestine o razvoju odnosov med državama bo predvidoma podpisan ob robu Mednarodne konference na visoki ravni za mirno rešitev palestinskega vprašanja, ki bo potekala v New Yorku od 17. do 20. junija 2025. Cilj konference je mobilizirati celoten spekter političnih, gospodarskih, finančnih in varnostnih prizadevanj, nujnih za uresničitev rešitve dveh držav, saj ta predstavlja edino pot do trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Ko je Republika Slovenija 4. junija 2024 uradno priznala Državo Palestino, je s tem prevzela odgovornost za nadaljnjo krepitev odnosov med državama. Memorandum predstavlja naslednji logični korak, s katerim bosta državi vzpostavili formalni okvir za sistematičen dialog, redno politično posvetovanje in razvoj praktičnega sodelovanja. Za izvajanje in spremljanje dogovorov bo v dvanajstih mesecih po podpisu ustanovljen skupni odbor s sopredsedovanjem obeh strani, ki bo pripravljal programe, akcijske načrte ter predlagal sklenitev sporazumov.