154. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je potrdila spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S predlogom novele zakona se uvaja 15 koledarskih dni starševskega dopusta za rejnike, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let. Do zdaj ti rejniki niso imeli pravice do starševskega dopusta, vendar je prav tako za starejše otroke pomembno, da z rejnikom lahko navežejo prvi stik, da se z njim spoznajo in nanj navadijo, čemur je namenjenih 15 dni starševskega dopusta. V predlogu novele se črta določba o povečanju otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca. Trenutna ureditev je, da če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov. Ker je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora in je bila določba uvedena iz razloga, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke, je odpadel razlog za to povišanje. S predlogom novele bodo do dodatka za veliko družino upravičene poleg staršev tudi druge osebe, npr. rejniki. Do zdaj rejniki niso bili upravičeni do dodatka za veliko družino, razen če so imeli nameščene vsaj tri otroke iz iste družine. V praksi pa ima rejnik največkrat tudi svojega otroka in tudi otroka, ki mu je nameščen v rejništvo (skupaj tri ali več), in tudi taka družina se po mnenju predlagatelja šteje za veliko družino. Center za socialno delo bo lahko o pravici do dodatka za veliko družino odločil po uradni dolžnosti tudi za prejemnike državne štipendije. Dodatek za veliko družino se dodeli po uradni dolžnosti, če je družina upravičena do otroškega dodatka. Zaradi odprave administrativnih ovir se dodaja tudi določba, da center po uradni dolžnosti odloči o dodatku za veliko družino tudi družini, ki ima tri ali več otrok, ki so upravičeni do državne štipendije. Tako po 18. letu, ko družina ni več upravičena do otroškega dodatka, enemu od staršev ne bo treba vložiti vloge, ampak bo center na podlagi upravičenosti do državne štipendije po uradni dolžnosti odločil o dodatku za veliko družino.

Sprejela je predlog novele Zakona o gozdovih ter ga predložila v obravnavo Državnemu zboru po rednem zakonodajnem postopku. Predlog novele Zakona o gozdovih določa spremembe na področju vožnje v gozdovih, sestave sveta Zavoda za gozdove Slovenije in sveta območnih enot Zavoda, dopolnjujejo se določbe o vodenju evidenc odločb, izdanih v upravnih postopkih, ter dostop do osebnih podatkov, ki so potrebni za izdajo teh odločb, na novo predlog zakona uvaja pridobivanje sečnih ostankov, trajna skladišča in nacionalno gozdno inventuro, zvišujejo se globe. Ključni cilj predloga zakona je izboljšanje učinkovitosti dela Zavoda oziroma vodenje upravnih postopkov in izdajanje upravnih odločb z zagotovitvijo povezovanja posameznih podatkov obstoječih zbirk, ki so v upravljanju drugih upravljavcev, na primer ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (centralni register prebivalstva), Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (informatizirana glavna knjiga zemljiške knjige) in Geodetske uprave Republike Slovenije (kataster nepremičnin), ob hkratni zagotovitvi ustreznega varstva osebnih podatkov. Predlog novele zakona uvaja Nacionalno gozdno inventuro, ki pomeni postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično dosledno zbiranje in obdelavo podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni. Višina glob za prekrške se usklajuje s prekrškovno zakonodajo in inflacijo.

Vlada je določila besedilo predloga novele Zakona o zavarovalništvu, s katerim v ta zakon prenašamo določbe evropskih direktiv, ki urejajo skupni evropski trg zavarovalnih storitev. Evropska unija je v zadnjih desetletjih sprejela številne direktive in uredbe, ki oblikujejo skupni evropski trg zavarovalnih storitev. Namen teh aktov je zagotoviti visoko stopnjo varstva strank, ohraniti finančno stabilnost in spodbujati konkurenco med zavarovalnicami. Direktivi, ki urejata poslovanje zavarovalnic in distribucijo zavarovalnih produktov sta preneseni v slovensko zakonodajo z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1). Evropski zakonodajalci redno sprejemajo nove uredbe, direktive in smernice, ki spreminjajo, dopolnjujejo in razlagajo določbe direktiv. Namen teh sprememb je zagotoviti, da direktivi ostajata ustrezni in učinkoviti v spreminjajočem se okolju. ZZavar-1 se mora prilagoditi navedenim spremembam, dopolnitvam in razlagam. Z novelo zakona v ZZavar-1 prenašamo določbe o spremembi direktiv glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor ter vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa. Poleg tega z novelo tudi odpravljamo nedoslednosti in izboljšujemo določbe, ki so se v praksi izkazale za težko oziroma neizvedljive in usklajujemo ZZavar-1 z Zakonom o gospodarskih družbah.

Vlada predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa v obravnavo Državnemu zboru pošilja po skrajšanem postopku. Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP) določa, da Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) opravlja naloge upravljavca javnega potniškega prometa (JPP), kar vključuje vrsto nalog v zvezi s financiranjem obvezne gospodarske javne službe na področju javnega linijskega prevoza potnikov (OGJS). Med te naloge spadajo plačila nadomestil prevoznikom za izvajanje OGJS, poravnava med udeleženci enotne vozovnice in plačila nadomestil na podlagi pogodb za integrirane linije. Poleg tega se na račun DUJPP stekajo prihodki iz naslova nakupa enotnih vozovnic, katerih namen je financiranje medkrajevnega JPP. V skladu s prvim odstavkom 27. člena je DUJPP zadolžen za celovito financiranje medkrajevnega linijskega avtobusnega prevoza, pri čemer pa po aktualni ureditvi deluje v imenu in za račun Republike Slovenije. Izvajanje nalog financiranja in upravljanja OGJS pa se trenutno še vedno izvaja s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), kar negativno vpliva na procese nadzora in usklajevanja. DUJPP namreč usklajuje vozne rede, določa mesečne prevožene kilometre in kontrolira kakovost ter obseg izvajanja OGJS, vendar pa so računi prevoznikov usmerjeni na MOPE, ki jih preverja, potrjuje in plačuje. Takšna ureditev otežuje učinkovito izvajanje nalog DUJPP in ustvarja dodatne izzive in nejasnosti v finančnem poslovanju države ter vodi do zapletenega izvajanja nalog, kar otežuje doseganje ključnih ciljev ustanovitve DUJPP. Da bi omogočili izvajanje vseh nalog za katere je zadolžen DUJPP so potrebne spremembe ZUJPP. Predlagane spremembe ZUJPP so vezane izključno na prilagoditev denarnega toka na način, da bo lahko DUJPP opravljal takšen obseg nalog, kot je bil prvotni namen ob sprejemanju ZUJPP. DUJPP bo lahko izvajal naloge v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni, da bo izdajatelj enotnih vozovnic DUJPP, posledično bodo prihodki od prodaje enotnih vozovnic, katerih namen je financiranje medkrajevnega JPP (30. člen ZUJPP), v upravljanju DUJPP. S temi spremembami bo dosežen namen ZUJPP, to je zagotavljanje enotnega in preglednega financiranja ter upravljanja medkrajevnega javnega potniškega prometa. Prav tako bo lahko DUJPP učinkovito in uspešno črpal EU sredstva iz sklada za podnebne spremembe »Social Climate Fund« iz naslova prevozne revščine.

Potrdila je tudi predlog resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035. Predlog bo posredovan v  obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035 (NPŠ) je strateški dokument, ki določa javni interes na področju športa ter usmerja razvoj športne politike v prihodnjem desetletju. Opredeljuje cilje in prednostne naloge, programe za različne ciljne skupine, investicije v športno infrastrukturo in površine za šport v naravi, razvojno-strokovno podporo, organiziranost v športu, prireditve, promocijo, družbeno in okoljsko odgovornost ter podporne mehanizme. NPŠ predstavlja podlago za pripravo izvedbenega načrta, ki bo natančneje opredelil ukrepe in usmeritve ter služil kot osnova za pripravo letnih programov športa na državni in lokalni ravni. Dokument je finančno nevtralen in določa le usmeritve za razporeditev sredstev v okviru obstoječih proračunskih zmožnosti. V postopku priprave sta bila pridobljena pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za šport in soglasje Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Vlada se je seznanila z razlogi za podaljšanje začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko z dnem 22. junija 2025 za obdobje šestih mesecev, kot ga določa 25a. člen Zakonika o schengenskih mejah. Vlada nalaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da o nameravanem podaljšanju začasnega ponovnega nadzora obvesti države članice Evropske unije, Evropski parlament, Svet in Evropsko komisijo. Podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in Madžarsko je za šest mesecev, to je od 22. junija 2025 do vključno 21. decembra 2025. Evropska unija (EU) je obkrožena z nestabilnostjo in konflikti. Stopnja teroristične ogroženosti v EU še naprej ostaja visoka. Teroristična ogroženost Republike Slovenije je na srednji stopnji (tretja od petih stopenj). Vse od začetka ruske agresije na Ukrajino so države članice EU in države kandidatke za članstvo v EU predmet destabilizacijskih aktivnosti in hibridnih groženj s strani Ruske federacije in Belorusije. Poleg nepredvidljivega razvoja dogodkov v Ukrajini ostaja nestabilna tudi širša regija Bližnjega vzhoda. Varnostno tveganje lahko predstavljajo tudi nenadzorovani odhodi iz sprejemnih ali namestitvenih centrov v državah Zahodnega Balkana, ki so v pretežni meri organizirani s strani kriminalnih združb. V tem kontekstu varnostno tveganje predstavljajo tudi migracijski tokovi. V letošnjem letu je število nedovoljenih prehodov meje vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti nižje kot v enakem obdobju leta 2024, pa vendar odsek poti, ki vodi iz Bosne in Hercegovine prek Hrvaške v Slovenijo še vedno ostaja obremenjen in zahteva našo pozornost. Nacionalni varnostni organi Republike Slovenije bodo še naprej pozorno spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter učinke začasnega ponovnega nadzora – s ciljem vrnitve k območju brez nadzora na notranjih mejah, takoj ko bodo razmere to dopuščale.