153. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je sprejela sveženj predlogov pravosodnega četverčka, ki vključuje nov Zakon o sodiščih, nov Zakon o sodnikih, novelo Zakona o sodnem svetu in novelo Zakona o državnem tožilstvu in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru. Glavni cilj prenove sodniške zakonodaje je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema. Predlagane spremembe so usmerjene v boljše delovanje sodišč, jasnejšo organizacijo in večjo odgovornost vodstva (predsednikov sodišč). Pri tem je pomemben tudi vpliv na večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank. Ključna sprememba je vzpostavitev okrožja kot osnovne organizacijske ravni prvostopenjskih sodišč ter uvedba enotnega naziva za sodnike prve stopnje (okrožni sodnik). Mreža sodišč ostaja nespremenjena – okrajna sodišča se preoblikujejo v zunanje oddelke, ki bodo še naprej delovali v lokalnem okolju. Zakon predvideva tudi evalvacijo mreže okrožnih sodišč po dveh letih. Nov sistem bo omogočil bolj enakomerno obremenitev sodnikov, lažje nadomeščanje ob odsotnostih in večjo specializacijo. S tem se ustvarjajo pogoji za hitrejše reševanje zadev, bolj enotno sodno prakso in preglednejše delovanje sodišč. Zadeve bodo sodnikom dodeljene prek informacijskega sistema, kar krepi nepristranskost in poštenost postopkov. Pomembna novost je poudarek na odgovornosti predsednika sodišča, ki je odgovoren za učinkovito poslovanje sodišča. Njegova ključna naloga je zagotoviti učinkovito poslovanje, enakomerno obremenjenost sodnikov in pravočasno reševanje zadev. Zakon uvaja obvezen redni notranji nadzor nad delom sodne uprave na vsaka tri leta, skrajšuje mandat predsednika sodišča (iz 6 na 5 let) z možnostjo samo enkratne ponovitve istem sodišču ter omogoča suspenz predsednika sodišča. Paket zakonov prinaša tudi večjo transparentnost sodnih odločitev - poleg objave odločb vrhovnega in višjih sodišč bodo objavljene tudi prvostopenjske odločbe, s katerimi je bilo odločeno o glavni stvari in so pomembne za krepitev pravne varnosti ter zagotavljanje enotne sodne prakse. Poleg tega se vzpostavlja možnost psihološke pomoči za sodnike in sodno osebje, kar je pomembno za dolgoročno stabilnost in kakovost odločanja.

Potrdila je novelo Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ohranja uveljavljen koncept splošnega upravnega postopka. Cilj predlaganih sprememb pa je povečati učinkovitost in pospešiti upravne postopke, optimizirati procesna pravila in s tem razbremeniti posameznike in pravne osebe (npr. gospodarske družbe), ki se v različnih vlogah znajdejo v postopku, ter razbremeniti organe nepotrebnih procesnih aktivnosti. Predlog zakona prinaša vrsto administrativnih razbremenitev tako za organe kot stranke. Novela bo vzpostavila pravne podlage za večjo digitalizacijo postopkov, razširila možnosti za elektronsko vročanje, omogočila avtomatizacijo določenih procesov ter se prilagodila sodobnemu načinu življenja in trendom moderne družbe. S tem bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike storitev, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na upravnih organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju.

Predlog Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj zagotavlja 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj za obdobje od 2025 do 2035. Predvidljiv, visok in ugoden finančni viri bo stanovanjskim skladom in občinam omogočal, da bodo lahko strateško načrtovali svoje projekte glede na potrebe prebivalcev ter razvoja regij in gospodarstva. Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo prejel sredstva za razvoj lastnih projektov, lokalne skupnosti pa bodo deležne financiranja prek programov stanovanjskega sklada in ugodnih posojil prek SID banke.

Potrdila je tudi predlog novele Stanovanjskega zakona, ki prilagaja postopke dodeljevanja javnih najemnih stanovanj. V skladu s tem bodo imele občine in lokalni skladi bolj proste roke pri določanju razpisnih pogojev za oddajo javnih najemnih stanovanj, s čimer bodo lažje sledili svojim družbenim in razvojnim potrebam. Novela ob tem poenostavlja postopke dodeljevanja, zaradi česar se bodo razpisi izvajali učinkoviteje in hitreje. Novela uvaja tudi spremembo na področju subvencij za najem javnih najemnih stanovanj. Te bo po novem krila država, kar pomeni, da večje število javnih najemnih stanovanj ne bo več breme za občinske proračune.

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, katerega ključna sprememba je vzpostavitev pravice do oskrbovalca družinskega člana tudi za upokojence. To pomeni, da bodo tudi upokojenci lahko uradno postali oskrbovalci svojega družinskega člana. V primeru, da se upokojenec aktivira kot oskrbovalec svojega družinskega člana, mu bo pripadlo enako nadomestilo (torej 1,2 minimalne plače za enega oziroma 1,8 za dva oskrbovalca) in 40 odstotkov pokojnine.

Vlada je danes začela proces priprave predloga sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za leto 2027. Na tako imenovani prvi proračunski seji je določila terminski načrt priprave, sprejela okvirni razrez proračunskih odhodkov po ekonomski in programski klasifikaciji ter se seznanila z osnutkom proračunskega memoranduma. Predlog razreza sledi Srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu 2025-2028, pripravljenemu na podlagi prenovljenih fiskalnih pravil Evropske unije. V tem načrtu je določena najvišja rast očiščenih odhodkov, ki bo zagotovila srednjeročno ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod referenčno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda in vzdržnost javnega dolga. Skladno s tem lahko proračunski odhodki leta 2026 znašajo do 17,3 milijarde evrov, kar je 207 milijonov evrov več od lani sprejetega proračuna za leto 2026. Leta 2027 pa lahko odhodki znašajo do 17,6 milijarde evrov. Med glavnimi prioritetami, ki jih bo vlada zasledovala v prihodnjih dveh letih, so zdravje, znanje, zagotavljanje zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter omogočanje primernih in cenovno dostopnih stanovanj. Med prednostnimi področji so tudi krepitev odpornosti, varnost in razvoj gospodarstva. Letne rasti obrambnih izdatkov, vključene v proračuna za leti 2026 in 2027, temeljijo na veljavni Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ker pa so v pripravi spremembe resolucije, bosta lahko proračuna ustrezno dopolnjena pred posredovanjem v državni zbor. Predlog razreza predstavlja podlago za usklajevanje proračunskih izdatkov s predlagatelji finančnih načrtov. Druga proračunska seja je predvidena junija, dokončno pa bo vlada proračunske dokumente kot običajno potrjevala septembra. Državnemu zboru jih mora namreč posredovati do 1. oktobra 2025. V osnutku proračunskega memoranduma so med drugim predstavljene zadnje napovedi gospodarskih in makroekonomskih gibanj, pripravljenih na podlagi napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, vsebine proračunskih politik in politika upravljanja dolga državnega proračuna.