Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije

Uspešno in odgovorno soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi tveganji zahteva več kot zgolj odzivanje – zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje vseh podsistemov nacionalne varnosti in jasno zavedanje, da je varnost temelj svobode

Vlada Republike Slovenije pod vodstvom predsednika vlade dr. Roberta Goloba se zaveda odgovornosti, ki jo ima do vseh prebivalk in prebivalcev – ne le za zaščito življenja in premoženja, ampak tudi za ohranjanje miru, demokratičnih vrednot in dostojanstva vsakega posameznika. Ob tem ostajamo zavezani tudi naši vlogi v širši evropski in mednarodni skupnosti, vključno z izpolnjevanjem obveznosti v okviru zavezništva NATO.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je danes koalicijski partnerici seznanil z usmeritvami nove obrambne in varnostne politike za večjo odpornost Slovenije. Ključna novost je prav to: razumevanje varnosti kot celovitega koncepta, ki vključuje tako vojaške kot civilne vidike, od obrambnih kapacitet do zaščite kritične infrastrukture, energetske varnosti, kibernetske zaščite in informacijske odpornosti.

Krepitev odpornosti pomeni, da Slovenija ne bo le bolje pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi proaktivna članica zavezništva, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k skupni evropski varnosti.  

Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva doseganje 2 odstotka BDP v letu 2025 in postopoma (v letih 2026 na 2,2 odstotka, v 2027 na 2,4 odstotka, v 2028 na 2,6 odstotka v 2029 na 2,8 odstotka) do leta 2030 naraščali v smeri 3 odstotkov BDP in na tej višini ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja.

Ključna novost v dokumentu je področje  odpornosti: “Slovenska vojska v podporo odpornosti države in družbe”. Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije pa vključuje:

1. Cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040.
2. Krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in nova strategija slovenske obrambne industrije.
3. Infrastruktura namenjena dvojni rabi.
4. Vojaške zdravstvene zmogljivosti za potrebe javnega zdravstva in civilnega prebivalstva.
5. Raziskave, razvoj in inovacije, vesolje, nove tehnologije in kibernetska varnost.

Povečanje obrambnih izdatkov je tako umeščeno v širši okvir premišljenega in odgovornega upravljanja z javnimi financami. Krepitev varnosti bo potekala ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna na sodobne varnostne, okoljske in družbene izzive.  
 
Pred nami je naloga, da Slovenijo pripravimo na izzive prihodnosti z vizijo, s stabilnostjo in pogumom. Obrambna sposobnost ni zgolj vojaška kategorija, temveč izraz politične zrelosti, državne odgovornosti in naše zavezanosti, da ostanemo verodostojen in zanesljiv partner v vse bolj nepredvidljivem svetu.
 
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili novo obrambno in varnostno politiko za večjo odpornost Slovenije, je potekala danes, v četrtek, 8. maja 2025, ob 14. uri v Veliki sejni sobi na Gregorčičevi 27, Ljubljana.

Po novinarski konferenci bo resolucija najprej vključena v postopek medresorskega in koalicijskega usklajevanj, hkrati pa bo za obdobje 14 dni dana tudi v javno razpravo. Po zaključku usklajevanj bo resolucijo obravnavala in sprejela Vlada Republike Slovenije.

Sledila bo obravnava v Državnem zboru, najprej na seji pristojnega odbora, nato pa še na plenarni seji, kjer bodo o njem odločale poslanke in poslanci.

Predsednik vlade dr. Robert Golob bo skupaj s slovensko delegacijo resolucijo predstavila zaveznicam na vrhu zveze NATO, ki bo konec junija potekal v Haagu.

1. maja 2025 bo v veliki dvorani Državnega sveta Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije organiziralo tudi posvet.

Na novinarski konferenci so sodelovali dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, Klemen Boštjančič, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za finance, Borut Sajovic, minister za obrambo, Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravstvo in dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije.