149. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Področje psihoterapevtske dejavnosti je v Sloveniji neurejeno in neregulirano, zato je nujna celovita zakonska ureditev področja, saj so zaradi pomanjkanja regulacije psihoterapije in nadzora nad izvajanjem psihoterapevtskih storitev uporabniki tako v okviru javnega zdravstvenega sistema kot tudi na prostem trgu izpostavljeni večjemu tveganju za neprimerno, nekakovostno oziroma potencialno nevarno storitev. Predlog zakona tako ureja psihoterapevtsko dejavnost z namenom povečanja dostopnosti kakovostne in varne psihoterapevtske obravnave. V ta namen predlog zakona opredeljuje:

• psihoterapevtsko dejavnost, načine in pogoje za njeno izvajanje,
• poklic psihoterapevt kot reguliran poklic v zdravstveni dejavnosti in potrebne kvalifikacije za pridobitev ter podaljšanje licence,
• nadzor nad usposabljanjem za psihoterapevta,
• dolžnosti psihoterapevta, pristojnosti in naloge Ministrstva za zdravje ter Zbornice psihoterapevtov Slovenije,
• nadzor nad izvajanjem zakona.

Poklic psihoterapevt pridobi strokovno usposobljen posameznik z ustrezno izobrazbo in opravljenim usposabljanjem za izvajanje psihoterapevtske obravnave, ki je pridobil licenco za psihoterapevta in je vpisan v register psihoterapevtov. Predlog zakona opredeljuje dve poti do poklica psihoterapevt – akademsko (akreditirani specializirani študijski program na osmi stopnji) in neakademsko pot. Psihoterapevti bodo zavezani temeljni zdravstveni zakonodaji, za uporabnike, ki bodo vključeni v obravnavo pri psihoterapevtu, se bo glede pravic in obveznosti uporabljal zakon, ki ureja pacientove pravice. Strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zakona (na primer podeljevanje, podaljševanje in odvzem licence, izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, vodenje registra psihoterapevtov in kandidatov in podobno) se prenesejo na zbornico, ki zagotavlja zastopanost vseh dovoljenih psihoterapevtskih pristopov. Ko bo zakon začel veljati, bo začelo teči enoletno prehodno obdobje. To bo obstoječim izvajalcem psihoterapevtske obravnave omogočilo nadaljevanje samostojne psihoterapevtske obravnave, če njihovo usposabljanje po vsebini in načinu dosega kriterije iz zakona. V primeru, da niso opravili vseh vsebin usposabljanja, bodo ob izpolnjevanju zakonskih kriterijev lahko psihoterapevtske obravnave izvajali kot kandidati pod supervizijo. Kot psihoterapevt se več ne bo mogel predstavljati posameznik, ki ne bo izpolnjeval pogojev, določenih z novo zakonsko ureditvijo.

Določila je tudi besedilo predloga novega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki ga je pripravil Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV). Predlog Zakona o informacijski varnosti je sistemski zakon na področju informacijske in kibernetske varnosti ter vzpostavlja celovit nacionalni sistem za obvladovanje tovrstnih tveganj. Pomembno prispeva k dvigu ravni kibernetske varnosti v javnem in zasebnem sektorju ter povečuje odpornost Slovenije na kibernetske grožnje. Poseben poudarek je na področjih, ki so ključna za nemoteno delovanje države ter ohranitev zagotavljanja bistvenih družbenih in gospodarskih dejavnosti. ZInfV-1 opredeljuje pristojnosti, organizacijo in naloge ključnih akterjev na področju informacijske varnosti, med katerimi so pristojni nacionalni organ za informacijsko varnost, organ za upravljanje incidentov velikih razsežnosti in kriz, enotna kontaktna točka za kibernetsko varnost ter skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT). Določa zavezance, ki so javni ali zasebni subjekti iz prilog zakona. V skladu z direktivo NIS 2 vpeljuje več sektorjev in entitet. Zavezanci so dolžni izpolnjevati ukrepe za obvladovanje tveganj in priglašati pomembne incidente. Poudarek je dan tudi upravljanju in odgovornosti subjektov. Med pomembnimi novostmi so uvedba platforme za samoregistracijo zavezancev, enotne platforme za prijavo incidentov ter platforme za varno izmenjavo informacij. Novi zakon ureja kibernetsko obrambo ter sodelovanje pristojnih državnih organov in skupin CSIRT, določa ukrepe za obvladovanje tveganj za informacijsko in kibernetsko varnost ter obveznost poročanja zavezancev in prostovoljno priglasitev incidentov. Zakon prav tako ureja pravila in obveznosti glede izmenjave informacij o kibernetski varnosti ter nadzor, vključno za certificiranje za kibernetsko varnost. Prav tako določa sprejetje Strategije kibernetske varnosti Republike Slovenije in nacionalnega načrta odzivanja. V slednjem bodo opredeljeni cilji in ureditev obvladovanja kibernetskih incidentov, kibernetskih incidentov velikih razsežnosti in kriz. Pri oblikovanju predloga ZInfV-1 je vlada upoštevala dosedanje izkušnje iz upravljanja incidentov, ugotovitve vaj kriznega odzivanja in priporočila deležnikov s področja koordinacije kibernetske varnosti. Koordinaciji in sodelovanju deležnikov novi zakon namenja še večji pomen. Z novim zakonom poleg prenosa direktive NIS 2 vpeljujemo in nadgrajujemo tudi nacionalne določbe informacijske in kibernetske varnosti, s katerimi dvigujemo odpornost ključnih subjektov v Republiki Sloveniji. Tako nadaljujemo s krepitvijo nacionalnega sistema kibernetske varnosti, okrepitvijo odzivnih zmogljivosti in gradnjo zmogljivosti kibernetske obrambe. Sistem, ki ga predvideva novi zakon bo pozitivno vplival na dvig odpornosti družbe in gospodarstva. Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.