Migracije: Letos za petino manj nedovoljenih vstopov v Slovenijo
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
V Sloveniji je večina tujcev ob prijetju podala namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Podanih je bilo 5173 prošenj za mednarodno zaščito. Večino, 63 odstotkov vseh prosilcev za mednarodno zaščito, so predstavljali državljani Maroka, sledijo državljani Afganistana, Sirije in Egipta.
Pri upravljanju nezakonitih migracij smo lahko uspešni le s tvornim sodelovanjem vseh deležnikov vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti. Ker je državam v regiji Zahodnega Balkana treba pomagati tudi pri upravljanju migracij, smo v zadnjem letu okrepili tristransko sodelovanje z Italijo in Hrvaško. Ob različnih priložnostih smo pozvali tudi k čimprejšnjemu podpisu statusnega sporazuma med Frontexom ter Bosno in Hercegovino, ki bo pomembno prispeval k varovanju zunanje meje Evropske unije. Slovenija skupaj s sosednjimi državami, predvsem Italijo in Hrvaško, išče rešitve glede nadzora nad prehajanjem meja ter se dogovarja o možnostih za skupne mešane patrulje na meji Hrvaške z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Migracij ni mogoče učinkovito upravljati šele na notranjih mejah posamezne države. Varnostna vprašanja, povezana z migracijami, je treba reševati v tesnem sodelovanju s širšo regijo ter državami izvora migracij. Slovenija se jasno zaveda problematike nezakonitih migracij in je kot polnopravna članica schengenskega prostora vključena v iskanje skupnih evropskih rešitev.
Evropsko unijo obdaja nestabilno okolje in konflikti. Razmere v neposredni soseščini Evropske unije – v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu – so znatno povečale varnostno tveganje. Slovenija je na podlagi Zakonika o schengenskih mejah 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. Gre za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem. Začasni ponovni nadzor traja do 21. junija 2025. Ob upoštevanju načela sorazmernosti se mejna kontrola izvaja na način, da čim manj vpliva na potnike, okolje in gospodarstvo in še posebno na življenje prebivalstva ob meji.
Izvajanje mejne kontrole na notranjih mejah daje policiji možnost identifikacije oseb, ki vstopajo v državo, kar je dodatno orodje za prepoznavanje resnih groženj za javni red in notranjo varnost, ki izhajajo zlasti iz terorističnih groženj in tveganj zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, vključno s tihotapljenjem ljudi. V zadnjih nekaj letih opažamo porast tihotapljenja migrantov in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih s tem. Slovenska policija tihotapljenje migrantov jemlje zelo resno - samo letos so preiskali 475 primerov, v katerih so prijeli 524 tihotapcev migrantov.
Slovenski varnostni organi pozorno spremljajo morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter učinke začasnega nadzora na notranjih mejah z namenom čimprejšnje vrnitve k območju brez nadzora na notranjih mejah, takoj ko bodo razmere to dopuščale, saj Slovenija ostaja velika zagovornica schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah.