Deljenje resničnih zgodb za spodbujanje globalnega ukrepanja proti mikrobni odpornosti
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Vsako leto 18. novembra obeležujemo Evropski dan ozaveščanja o antibiotikih (angleško European Antibiotic Awareness Day) ter Svetovni teden ozaveščanja o protimikrobni odpornosti (angleško World Antibiotic Awareness Week) med 18. in 24. novembrom. Globalna kampanja je namenjena za povečanje ozaveščenosti in razumevanja protimikrobne odpornosti ter spodbujanje najboljših praks med deležniki znotraj koncepta Enega zdravja, da bi zmanjšali pojav in širjenje okužb, odpornih proti mikrobnih sredstvih.
Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana) je ob svetovnem tednu 20. novembra v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalno medresorsko komisijo za smiselno rabo protimikrobnih zdravil in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) organiziral strokovno srečanje, namenjeno ključnim strokovnjakom v zdravstvu, ki delujejo na področju preprečevanja in nadzora širjenja protimikrobne odpornosti v Sloveniji.
Strokovnjaki so udeležencem predstavili, kakšni so najnovejši podatki o porabi antibiotikov, trendi v Evropi, svetu in Slovenji ter kakšni so potrebni ukrepi, da bi zmanjšali rast protimikrobne odpornosti in kako lahko k temu pripomore vsak od nas.
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Iztok Kos je v uvodnem nagovoru opisal aktivnosti na svetovni ravni in poudaril pomembnost sodelovanja: "Zajezitev in nadzor nad protimikrobno odpornostjo zahteva sodelovanje in usklajeno delovanje znotraj posameznih sektorjev in tudi med različnimi sektorji. V okviru pristopa "Eno zdravje (One Health)" je opisana medsebojna povezava med zdravjem ljudi, živali ter okoljem, saj so vsa področja potencialni viri novih odpornih mikroorganizmov". O protimikrobni odpornosti so se pogovarjali tudi na 79. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov septembra 2024 v New Yorku, ki se ga je udeležila ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Slovenija, tako kot mnoge druge države, čuti posledice naraščajoče protimikrobne odpornosti. O tem kažejo številke. "Na podlagi pred leti sprejete nacionalne strategije Eno zdravje Slovenija pripravlja nov strateški okvir in akcijski načrt za obvladovanje protimikrobne odpornosti, ki bo sledil zavezam iz politične deklaracije in usmeritvam Evropske unije na tem področju," je povedal Kos. Nadaljeval je: "Skrb za smotrno rabo protimikrobnih zdravil in zmanjšanje protimikrobne odpornosti v bolnišnicah je izziv, ki mora biti naslovljen tako na nacionalni ravni, kot na ravni posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, in nenazadnje, tudi na ravni posameznega zdravnika".
Prof. dr. Bojana Beovič, predsednica Nacionalne medresorske komisije za smiselno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, je opozorila, da je mikrobna odpornost "problem, ki presega državne meje in meje med vrstami živih bitij". Zato je, kot meni, "edini možen način zmanjševanja mikrobne odpornosti delovanje na vseh področjih in po vsem svetu sočasno po načelu enega zdravja".
Več vsebine o preprečevanju in nadzoru širjenja protimikrobne odpornosti iz strokovnega srečanja lahko preberete na spletni strani UKC Ljubljana.
Protimikrobna odpornost
Proti mikrobna odpornost predstavlja perečo globalno zdravstveno in družbeno-ekonomsko krizo, saj ima pomemben vpliv na zdravje ljudi in živali, pridelavo hrane in okolje. Patogeni, odporni proti zdravilom, predstavljajo grožnjo vsakomur, povsod. Kljub temu je mogoče narediti še veliko več za povečanje ozaveščenosti strokovne in splošne javnosti. Letošnja tema poziva globalno skupnost, naj izobražuje vse deležnike o protimikrobni odpornosti (antimikrobni resistenci - AMR), zagovarja drzne zaveze in sprejme konkretne ukrepe kot odgovor na protimikrobno odpornost.
Visok sestanek Združenih narodov o AMR leta 2024 in četrta svetovna ministrska konferenca na visoki ravni o protimikrobni odpornosti, na primer, predstavljata pomembno priložnost za politične in finančne zaveze ter povečanje odgovornosti kot odgovor na boj proti mikrobni odpornosti. Potrebno je močnejše politično vodstvo, zagovorništvo in odgovornost na vseh ravneh, čas za ukrepanje pa je zdaj.
