Tudi v tem kontekstu bo Slovenija med 23. in 25. oktobrom 2024 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani gostila deseto zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija (angleško 10th Meeting of the Parties – MoP 10). Na zasedanju s sloganom »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti« bo Slovenija prevzela tudi triletno predsedovanje biroju konvencije za obdobje 2024–2027.

V tem tednu so prihajajoče zasedanje predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) predstavili rezidenčnim in nerezidenčnim predstavništvom tujih držav v Sloveniji. Predstavitve se je udeležilo 25 predstavnikov tujih držav. Seznanjeni so bili s pomenom čezmejnega vodnega sodelovanja in Vodne konvencije v mednarodnem kontekstu ter z organizacijo in programom tridnevnega zasedanja pogodbenic v Ljubljani. Največ pozornosti so namenili prvemu dnevu zasedanja, ko je predvidena panelna razprava na visoki ravni »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti«, pri kateri bodo sodelovali visoki predstavniki držav in drugih pomembnih organizacij ter institucij mednarodne skupnosti.

Zasedanja pogodbenic konvencije, ki sicer potekajo vsaka tri leta, praviloma v državi pogodbenici, ki za prihodnje obdobje prevzame tudi predsedovanje biroju konvencije, so največji mednarodni dogodki, usmerjeni v čezmejno celostno upravljanje voda in vodno sodelovanje na vseh ravneh. Privabljajo visoke predstavnike držav pogodbenic in bodočih pogodbenic ter predstavnike mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij iz celega sveta.

Tako bo tudi na desetem zasedanju pogodbenic Vodne konvencije MoP 10 v Ljubljani, kjer pričakujemo okoli 500 udeležencev iz 80 držav, institucij iz sistema Združenih narodov, mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij in drugih akreditiranih deležnikov.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji

Slovenija si je v naslednjem triletnem obdobju zadala naslednje prioritetne naloge:

• Poglobljeno mednarodno delovanje za omilitev trojne planetarne krize na področju podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaženja naravnih virov na čezmejni politični, administrativni, upravljavski in strokovni ravni, s povezovanjem administrativnih, strokovnih in upravljavskih institucij s področij površinskih in podzemnih voda ter morskih voda in morij ter mednarodnih rečnih in maritimnih komisij, s ciljem usklajenega podnebno odpornega upravljanja voda.
• Pospeševanje globalizacije Vodne konvencije in širitve članstva z aktivnim sodelovanjem v nacionalnih procesih držav v približevanju Vodni konvenciji, s ciljem sprejema šestih novih članic v triletnem obdobju.
• Izvajanje aktivnosti iz Programa dela Vodne konvencije 2025–2027, predvsem z razvojem in izmenjavo znanj, izdelave strokovnih podlag in priročnikov na področjih bilateralnih sporazumov, formiranja mednarodnih rečnih komisij, prilagajanja na podnebne spremembe, nadzora stanja voda, pravične in trajnostne čezmejne delitve vode, novih ter inovativnih pristopov in metod v čezmejnem celostnem upravljanju voda, kot so pristopi od izvira do morja (angleško from source to sea approach) in vzajemno upravljanje čezmejnih površinskih in podzemnih voda ter čezmejno upravljanje in obnova vodnih ekosistemov v mednarodnih porečjih in povodjih.
• Razvijanje podnebne odpornosti v državah pogodbenicah ter v čezmejnih porečjih in povodjih na vseh ravneh upravljanja voda, na nacionalni, bilateralni, sub-regionalni, regionalni in mednarodni, s krepitvijo nacionalnih organov, institucij in mednarodnih komisij čezmejnega upravljanja voda, z razvijanjem partnerstev ter z aplikacijo sodobnih pristopov in metod čezmejnega celostnega upravljanja voda.
• Uvajanje in nadaljnja širitev sodobnih satelitskih in z njimi povezanih visokotehnoloških orodij in tehnologij zajemanja podatkov in izvajanja analiz v čezmejnih porečjih in povodjih v državah pogodbenicah v spremenjenih podnebnih razmerah.

Slovenija bo v času predsedovanja biroju Vodne konvencije sledila načelom čezmejnega celostnega upravljanja voda ter določilom Cilja 6 Agende ZN 2030, ter drugim usmeritvam in priporočilom najpomembnejših globalnih dogodkov na področju voda. Z aktivnim delovanjem Slovenije pri Vodni konvenciji in predsedovanjem njenemu biroju prispevamo h globalno bolj povezanemu in dogovorjenemu ter podnebno odpornemu čezmejnemu upravljanju voda ter k bolj trajnostni čezmejni rabi vode, s tem pa tudi k stabilnosti in miru v regijah.

Vodna konvencija je globalen pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje

Vodna konvencija deluje kot uveljavljena medvladna platforma pod okriljem Združenih narodov (ZN) za promocijo čezmejnega varstva in trajnostne rabe površinskih in podzemnih voda. Ključno vlogo ima tudi pri krepitvi pomena meddržavnih sporazumov o upravljanju čezmejnih vodotokov, mednarodnih jezer in vodonosnikov. Vodna konvencija je bila sprejeta v Helsinkih leta 1992, uveljavljena pa je bila leta 1996. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1999.

Konvencija trenutno združuje 55 pogodbenic, sicer pa z Vodno konvencijo redno sodeluje preko 130 držav članic ZN. Do leta 2016 je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na države regije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE). Z mandatom generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa o širitvi članstva tudi izven regije UNECE pa je konvencija postala globalna. Vodna konvencija deluje na vseh kontinentih, z izjemo Avstralije in Antarktike. Za njeno delovanje skrbi sekretariat Vodne konvencije na sedežu UNECE v Ženevi, usmerja pa ga biro Vodne konvencije in biroju predsedujoča država.

Predsedovanja Slovenije mednarodnim konvencijam

Slovenija trenutno že predseduje Alpski konvenciji pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, Barcelonski konvenciji pod sloganom »Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem«, predsedovanje Vodni konvenciji pod sloganom »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti« pa bo še dodatno okrepilo medsektorska prizadevanja za okrepitev vloge Slovenije na mednarodnem prizorišču.