Skoči do osrednje vsebine

Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v avgustu 2024

V avgustu je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Sierra Leone. Osrednji dogodki predsedujoče sta bili razpravi o krepitvi afriškega zastopstva v Varnostnem svetu in Novi agendi za mir ter briefing o ohranjanju zavez na tematskem področju žensk, miru in varnosti. Dobršni del dnevnega reda so zasedale razprave o Gazi.

Slovenija je ob grozljivem napadu na šolo al-Tabin v mestu Gaza podprla Alžirijo, ki je zahtevala sklic zasedanja Varnostnega sveta. V šolskem kompleksu je zatočišče iskalo več sto razseljenih družin, ubitih je bilo na desetine Palestincev, mnogo civilistov, tudi žensk in otrok, pa ranjenih. Slovenija je napad ostro obsodila in pozvala k doslednemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija deset mesecev po začetku vojne v Gazi nenehno opozarja na nevarnost, da bi spor prerasel v širši regionalni konflikt. Ob koncu zasedanja je Slovenija ponovno pozvala, naj se končno doseže premirje ali pa naj Varnostni svet z doslednim izvajanjem resolucij poskrbi, da bo do njega tudi prišlo.

Države članice Varnostnega sveta so v drugi polovici meseca ponovno razpravljale o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu in otrocih, ki so s svojim nepopisnim trpljenjem največja žrtev te vojne. Otroci v Gazi živijo v ponavljajočem se krogu neskončnega nasilja in pomanjkanja bolnišnične in psihološke podpore. V Gazi nujno potrebujemo prekinitev spopadov, da bo lahko opravljeno cepljenje proti otroški paralizi. Slovenija je izrazila podporo pogajalcem Egipta, Katarja in Združenih držav Amerike, ki si prizadevajo za dogovor o prekinitvi ognja.

Varnostni svet je po objavi zaskrbljujočega poročila Odbora za ugotavljanje lakote, iz katerega izhaja, da v taborišču za notranje razseljene osebe Zamzam v Severnem Darfurju vlada lakota, sklical sestanek, namenjen obravnavi grozovitih humanitarnih razmerah v Sudanu. Slovenija je sklic sestanka podprla in v uvodnem nagovoru poudarila, da nikjer ne bi smelo biti lakote in da bi jo bilo mogoče v celoti preprečiti, saj je posledica človeškega ravnanja.

Slovenija in Združene države Amerike, kot nosilki dosjeja o Ukrajini, sta sklicali zasedanje Varnostnega sveta z namenom razprave o političnih in varnostnih razmerah v Ukrajini dve leti in pol po začetku ruske agresije. Slovenija je v svoji izjavi poudarila, da je skrajni čas, da se začne mirovni proces z obema stranema, da se bo lahko zagotovila varnost v regiji. Slovenija je posebej zaskrbljena zaradi ogrožanja varnosti civilne jedrske infrastrukture, saj bi to lahko pripeljalo do nepredstavljive humanitarne in okoljske katastrofe.

Skupaj s Švico in Sierro Leone je Slovenija avgusta predstavila skupno pobudo za Novo agendo za mir, s katero so se zavezale, da bodo v Varnostnem svetu OZN spodbujale krepitev aktivnosti za preprečevanje konfliktov. Gre za predsedujoče države Varnostnemu svetu v avgustu, septembru in oktobru, skupno pa jih skrbijo vse pogostejši konflikti. S preprečevanjem konfliktov omogočamo mirnejši in stabilnejši svet, kjer bodo ljudje živeli varno in ustvarjali boljše življenje zase in za svojo skupnost.

Na dogodku na visoki ravni, ki ga je organizirala Sierra Leone, je bilo govora o vprašanju pravičnega in učinkovitega zastopstva Afrike v Varnostnem svetu. Slovenija je poudarila, da se mora Varnostni svet prilagoditi sedanjosti. Svet se je po letu 1945 izjemno spremenil in trenutna sestava Varnostnega sveta tega ne odraža.

Na briefingu o ženskah, miru in varnosti v kontekstu pospešenih umikov mirovnih operacij je Slovenija poudarila močno vlogo žensk, ki je nujno potrebna v procesih preprečevanja in reševanja konfliktov ter zagotavljanja trajnega miru. Nujno je tudi celovito, enakovredno, učinkovito in varno sodelovanje žensk v mirovnih operacijah.

Avgusta je Varnostni svet soglasno sprejel dve resoluciji, o podaljšanju mandata prehodni misiji Afriške unije v Somaliji (angleško The African Union Transition Mission in Somalia - ATMIS) do konca leta 2024 in pripravah na post-ATMIS misijo ter o enoletni obnovi mandata začasnim silam Združenih narodov v Libanonu (angleško United Nations Interim Force In Lebanon - UNIFIL). 

Varnostni svet je prav tako obravnaval situacijo v Jemnu, Siriji, Južnem Sudanu in Libiji. 

Ob svetovnem dnevu humanitarne pomoči je Slovenija skupaj s Švico predlagala elemente za izjavo za javnost v podporo humanitarnim delavcem, ki jo je Varnostni svet sprejel.

Varnostni svet je 29. avgusta na predlog Sierre Leone in Slovenije, trenutne in prihodnje predsedujoče, uskladil izjavo za javnost o največjem terorističnem napadu v Burkini Faso 24. avgusta.