Inšpektorat za delo letos ugotovil že skoraj 500 kršitev glede vodenja evidenc na področju dela
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Avtor: Depositphotos.com/Fotofabrika
Inšpektorji so kršitve najpogosteje ugotovili pri zavezancih v dejavnostih gradbeništva in gostinstva, sledijo pa predelovalne dejavnosti, dejavnost trgovine ter dejavnost prometa in skladiščenja.
Na podlagi ugotovljenih kršitev (podatki so začasni) je inšpektorat do 25. julija letos zavezancem (v skladu s pooblastili in načelom sorazmernosti) izdal:
- 171 upravnih odločb, s katerimi jim je naložil odpravo ugotovljenih kršitev,
- 23 odločb o prekršku in 23 plačilnih nalogov, s katerimi je delodajalcem naložil plačilo globe – višina globe je odvisna od kršitve in znaša od 1500 do 20.000 evrov za delodajalca (pravno osebo, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost (za manjšega delodajalca in delodajalca posameznika so predpisane nižje globe)),
- 36 odločb o prekršku, s katerimi je delodajalcem izrekel opomin, ter
- izrekel 129 opozoril po Zakonu o prekrških in 46 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Začasni letošnji podatki kažejo, da bodo inšpektorji v primerjavi s preteklim letom ugotovili več kršitev s področja vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa je sicer še posebej pomembno zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov, kar je nujno za zaščito pravic delavcev.
Pravilno vodene evidence so podlaga za to, da lahko inšpektor v nadzoru ugotovi, kako ima posamezni delavec razporejen delovni čas, ali dela polni ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali ima delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, ali opravlja delo v neugodnem delovnem času, kot so nočno, nedeljsko in praznično delo, ali je lahko koristil letni ali izredni dopust in druge odsotnosti z dela ter drugo. Od tega je odvisen tudi pravilen obračun plač oziroma nadomestil plač delavec ter tudi pravilen obračun dodatkov k plači.
Ustreznost vodenja evidenc torej vpliva tudi na zagotavljanje drugih pravic delavcev oziroma morebitne kršitve drugih pravic delavcev.
Lani sprejete spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) dajejo inšpektoratu za delo boljšo podlago za ugotavljanje in dokazovanje kršitev. Novela zakona je dodala nekaj podatkov, ki jih mora delodajalec vpisovati v evidenco delovnega časa za posameznega delavca, najpomembnejša sta čas prihoda delavca na delo in odhoda z dela, dodatno še opravljene ure v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (predvsem opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega ter prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), ure, opravljene v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Po mnenju inšpektorata za delo bi sicer morale biti urejene evidence v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca, s tem pa bi evidence tudi upravičevale svoj bistveni namen – verodostojnost podatkov.