Dan kohezije na Ptuju
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Državni sekretar Srečko Đurov in drugi razpravljavci panela na temo Dogovorov za razvoj regij | Avtor: Jure Banfi
Zbrane sta uvodoma pozdravila Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, in Srečko Đurov, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR). Slednji je izpostavil, da so eden pomembnih virov za razvoj naše države evropska kohezijska sredstva. Dejal je, da je Slovenija koncem leta 2023 kljub epidemiji Covid-19, vojni v Ukrajini in energetski krizi uspešno zaključila programsko obdobje 2014-2020 in izkoristila vsa razpoložljiva sredstva. Od leta 2023 tudi izvaja programsko obdobje 2021-2027. Županja Ptuja Nuška Gajšek pa je poudarila, da številnih projektov občine – tudi obnove Stare steklarske – ne bi bilo, če ne bi bilo evropskih kohezijskih sredstev. Občinski viri so zelo omejeni, je poudarila županja.
Pomemben mehanizem evropske kohezijske politike za krepitev regionalnega razvoja je Dogovor za razvoj regij, je dejal državni sekretar na MKRR Đurov. »Konec marca smo objavili dopolnitev povabila dogovorov za razvoj regij za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah. Gre za pomemben mehanizem dodelitve evropskih kohezijskih sredstev po principu od spodaj navzgor, za katerega je skupaj na voljo približno 460 milijonov evrov,« je povedal Đurov, ki je tudi sodeloval v osrednji razpravi, ki je bila namenjena prav temu mehanizmu.
Po besedah Đurova imajo država, predstavniki resornih ministrstev in predstavniki regij isti cilj: »želimo priti do projektov, ki bodo nagovarjali potrebe ljudi v posamezni regiji in prispevali k boljši kakovosti življenja.« Namestnik direktorice Direktorata za regionalni razvoj na MKRR dr. Robert Drobnič pa je ocenil, »da so regionalni razvojni programi vsako generacijo razvojnih programov boljši in kvalitetnejši, predvsem zaradi evropske kohezijske politike.«
Tema zadnjega panela je bila vloga kohezijske politike v podpori inovativnim podjetjem, kjer so govorci izpostavili predvsem pomen sodelovanja med državnimi institucijami in gospodarstvom. Predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Alenka Marovt je izpostavila prizadevanja ministrstva za stabilno podporno okolje: »Poleg tako imenovanih mehkih oblik so tu konkretne finančne spodbude, kot so subvencije, ugodni krediti, garancije in lastniško financiranje. Kar 75 odstotkov teh sredstev za spodbude je evropskih sredstev. MGTŠ bo letos namenilo gospodarstvu 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru 42 javnih razpisov.«
»Za leto 2024 je planiranih 177 milijonov različnih spodbud, razpisov in javnih pozivov. Podpreti nameravamo 3.800 projektov, ter investicije v višini 233 milijonov evrov,« pa je dejal Rok Huber, vodja sektorja za posebne razvojne spodbude na Javnem skladu RS za podjetništvo.