Vlada je potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Osnovni cilj predloga zakona je pravočasna prilagoditev postopkovnih določb, ki so potrebne za pridobivanje prometnih podatkov s področja elektronskih komunikacij in bančnih podatkov z odločbo US. Z novelo pa se uresničujeta še dve drugi dve odločbi US, in sicer glede nadomestne izvršitve kazni zapora ter zahteve za varstvo zakonitosti. Ureja se možnost odložitve oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni (pri zahtevi za varstvo zakonitosti na predlog vlagatelja). Pravni red Republike Slovenije se s predlogom zakona tudi dokončno usklajuje z dvema direktivama Evropske unije (o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku ter o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku), ki sta v pretežni meri sicer že preneseni v nacionalno zakonodajo.

Vlada je izdala je tudi Uredbo o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo, s katero želi zagotoviti skladnost nacionalnih pravil o dodeljevanju pomoči z evropskimi pravili o državni pomoči. Predmetna uredba ureja različne oblike pomoči, vključno z regionalno pomočjo, pomočjo za male in srednje velike gospodarske družbe (MSP) ter pomoč za raziskave, razvoj ter inovacije, po katerih se med drugim dodeljuje tudi pomoč po Zakonu o spodbujanju investicij. V Uredbi o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo je po novem za malo ali srednje veliko gospodarsko družbo za sofinanciranje upravičenih 100 odstotkov stroškov neopredmetenih sredstev. Zvišuje se zgornja meja, do katere spodbude v obliki regionalne pomoči ni treba individualno priglasiti Evropski komisiji, in sicer na 110 milijonov evrov (do zdaj 100 milijonov evrov). Tako se bo v praksi dvignil tudi najvišji možni znesek pomoči oziroma spodbude, in sicer z zdajšnjih 22,5 milijona evrov na 24,75 milijona evrov. Hkrati se zvišuje tudi zgornja meja, do katere spodbude v obliki pomoči za MSP ni treba individualno priglasiti Evropski komisiji, in sicer na 8.250.000 evrov (do zdaj 7,5 milijona evrov).

Vlada je prižgala zeleno luč pogajanjem za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Polnopravno članstvo v ESI prinaša  Sloveniji številne prednosti, med drugim možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati (temeljni tehnološki raziskovalni program in znanstveni program), kar kaže na zrelost vesoljskega sektorja. Hkrati članstvo dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji držav članic ESE in drugih držav, tudi za komercialne projekte. Omogoča tudi enakopravno sodelovanje z drugimi članicami ESE pri sprejemanju ključnih odločitev. Pomeni priznanje Sloveniji, da izpolnjuje zahtevne kriterije za polnopravno članstvo, ki jih določa ESA, in povečanje prepoznavnosti Slovenije v svetu kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju.