S sprejetjem te uredbe o obnovljivih virih energije (Uredba OVE), ki jo je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), vlada pa sprejela pretekli teden, je vlada po eni strani razbremenila občine postopkov spreminjanja občinskih prostorskih načrtov za področje umeščanja sončnih elektrarn, po drugi strani pa zagotovila enotno ureditev na ozemlju celotne države. Uredba velja za zemljišča, ki so kot zazidljiva že opredeljena v občinskih prostorskih načrtih (in ne za zemljišča zunaj teh območij).

»V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj ni sprememb. S to uredbo pa bistveno poenostavljamo in skrajšujemo postopke umeščanja sončnih elektrarn znotraj poseljenih območij, kjer so po občinskih prostorskih aktih zemljišča že določena kot stavbna. Uredba je neposredna pravna podlaga za način umeščanja, zato občinam ne bo treba spreminjati in prilagajati svojih prostorskih načrtov. S tem so dani pogoji za postavitev bistveno več sončnih elektrarn in s tem zagotavljanja obnovljivih virov energije ter energetske samooskrbe.« Jože Novak, minister za naravne vire in prostor

Bistvo Uredbe OVE je, da določa enake pogoje za postavitev fotovoltaike za celotno državo. Zato Uredba OVE pomeni predvsem poenostavitev postopka, saj investitorju pogojev gradnje ne bo več treba preverjati za vsako občino, naselje, stavbo posebej (ali se sme ali ne in pod kakšnimi pogoji), obenem pa bo to poenotenje prineslo tudi hitrejši začetek postopkov.

Obveznost in dopustnost umeščanja

Izhodišče za umeščanje je Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Veljati je začel avgusta 2023 in določa potencialna ter predpisana prednostna območja za fotonapetostne in vetrne naprave, obenem pa odstranjuje številne ovire pri njihovem umeščanju na določena zemljišča.

• Zakon že določa obvezno umeščanje fotovoltaičnih naprav na strehe novih stavb in nova parkirišča, večja od 1000 kvadratnih metrov (m2) (na primer na objektih večjih poslovnih objektov, trgovin, industrijskih objektov in podobno) ter dopustno umeščanje na obstoječe stavbe in parkirišča, ki so večja od 1000 m2, območja cest, železnic, zaprtih odlagališč in območja objektov za proizvodnjo elektrike. 
• Uredba OVE pa podrobneje določa prostorske izvedbene pogoje ter načine umeščanja, tako na podlagi omenjenega zakona kot tudi na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3).

V Uredbi OVE so določene še dodatne površine (manjše od 1000 m2), na katere je dopustno umestiti fotovoltaiko: fasade, balkone, strehe in parkirišča ter nepozidana stavbna zemljišča, namenjena za poslovne dejavnosti. Pri slednjih gre za začasno postavitev, dokler se ne začne gradnja objektov, pri čemer se fotonapetostne naprave lahko prestavijo na streho, fasado ali parkirišče novega objekta.

V naslednjih tednih bodo izvedena tudi informativna usposabljanja za projektante in načrtovalce, občine in upravne enote ter za gospodarska združenja distribucije električne energije.

Finančne spodbude

Poleg nadgradnje zakonodaje in poenostavitve postopkov namenja MOPE za gradnjo infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov tudi finančne spodbude.

»Za projekte OVE bomo v letih 2024–2026 samo prek Borzena namenili 271 milijonov evrov. Poleg tega pa v tem obdobju namenjamo za OVE na ministrstvu še 144 milijonov evrov sredstev iz kohezijskega sklada, 13 milijonov evrov iz naslova Švicarskega mehanizma ter 50 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), skupaj torej 207 milijonov evrov. S povečanjem sredstev za izrabo sončne in vetrne energije na MOPE dokazujemo, da smo zeleni prehod, ki je odgovornost vseh nas, vzeli zelo resno.« mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo

V teku je Borzenov javni poziv za dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote - tako imenovana naložbena pomoč - in javni razpis MOPE za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. 15. aprila 2024 pa se odpre še poziv za samooskrbo po tako imenovani »stari« net-metering shemi.

Predvidoma junija 2024 je na Borzenu predvideno odprtje poziva za samooskrbo po »novi« shemi za individualno in skupnostno samooskrbo (tudi v kombinaciji s hranilnikom) za fizične in pravne osebe. Konec tega leta in prihodnje leto se obetajo spodbude za proizvodnjo električne energije iz OVE ter spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti iz kohezijskih sredstev in Švicarskega mehanizma. Obenem pri vseh razpisih MOPE poskuša zagotoviti višje spodbude za skupnostne projekte OVE. V prvi polovici 2025 bo pripravljena spremenjena podporna shema za OVE, ki bo poleg elektrike vključevala tudi toploto oziroma hlad, pline, goriva in vodik iz OVE. Eden zadnjih ukrepov MOPE je tudi Uredba o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, s katerim z nadomestilom v višini dvesto tisoč evrov na en megavat (MW) inštalirane moči spodbujajo občine k postavitvi vetrnih elektrarn.

Sprejem Uredbe OVE je tudi del številnih aktivnosti spodbujanja obnovljivih virov energije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se financira z evropskimi sredstvi. Slovenija je s sprejemom ZUNPEOVE in Uredbe OVE izpolnila oba reformna mejnika NOO, vezana na poglavje REPowerEU, ki ga je vlada v NOO vključila s ciljem prispevati k evropskemu načrtu za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.

Kaj določa Uredba OVE

Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (Uredba OVE) na podlagi Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE) in Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) podrobneje določa način umeščanja fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije na površine (stavbe in odprte grajene površine), ki so jih občine ali država skozi prostorske izvedbene akte že načrtovale in namenile za gradnjo.

Gre za površine v poselitvenih območjih (naseljih), kot so strehe in parkirišča s površino, večjo od 1000 m2, in površine v pasu cest in železnic, območjih objektov za proizvodnjo elektrike in na območjih zaprtih odlagališč, torej površine, ki so že urbanizirane, že pozidane ali namenjene graditvi objektov.

Dopustna postavitev fotonapetostnih naprav

• obstoječe strehe objektov, katerih tlorisna površina strehe je večja od 1000 m2, in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih površina je večja od 1000 m2, cestna zemljišča, železniško območje, območja objektov za proizvodnjo elektrike in območja zaprtih odlagališč
• strehe in parkirišča, katerih površina je manjša od 1000 m2, ter fasade in balkoni objektov ter umeščanje na nepozidana stavbna zemljišča, ki so namenjena poslovnim dejavnostim (površine, namenjene industrijskim, obrtnim, trgovskim in poslovnim objektom); pri slednjih gre za začasno postavitev, dokler se ne prične gradnja objektov, pri čemer se fotonapetostne naprave lahko prestavijo na streho, fasado ali parkirišče novega objekta.

Obvezna postavitev fotonapetostnih naprav

• novogradnje in rekonstrukcije, katerih tlorisna površina strehe je večja od 1000 m2, in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih površina je večja od 1000 m2.

Izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav

• če ni zagotovljena možnost priklopa na obstoječe prenosno ali distribucijsko omrežje,
• neprimerna namembnost ali vrsta objekta (začasni objekti, podzemni objekti in podobno),
• neprimerna lega ali osončenost objekta,
• če bi postavitev pomenila podražitev že načrtovanega objekta,
• če bi postavitev pomenila tveganje za ljudi ali premoženje,
• streha obstoječega objekta nima ustrezne nosilnosti,
• še nekatere druge, kot je zagotavljanje zelenih površin, varovanje kulturne dediščine in drugo. 

Načini in možnosti umeščanja

Fotonapetostne naprave se umeščajo tako, da njihova orientacija in naklon omogočata čim večji izkoristek energije. Na streho se  nameščajo enovito ob upoštevanju oblikovne podobe celotnega objekta (značilne smeri, naklon, členjenost, poudarki, struktura ter razmerja na strehi, fasadi in v okolici).

Pri novih stavbah s tlorisno površino strehe nad 1000 m2 in utrjenih površinah parkirišč, večjih od 1000 m2, se fotonapetostne naprave umestijo na največji možni tlorisni površini in ne na manj kot 50 odstotkih površine. Umestitev se načrtuje že v začetnih fazah projektiranja, kar lahko omogoči še večji izkoristek strehe in hkrati tudi kakovostno arhitekturno zasnovo. Stavbe morajo sicer že po veljavnem Pravilniku o učinkoviti rabi energije (PURES) več kot polovico energije za svoje obratovanje zagotoviti iz obnovljivih virov energije v, na ali ob stavbi, zato ima večina novih objektov v osnovnem projektu že predvideno fotonapetostno napravo za lastno oskrbo z energijo.

V območjih cest in železnic je fotonapetostne naprave dopustno umeščati na cestna zemljišča, cestne objekte, oskrbne postaje javnih cest in servisne prometne površine ter na železniškem območju tako, da ne ovirajo ali onemogočajo redne in varne uporabe, zaznavanja prometne signalizacije, delovanja, vzdrževanja, vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist in da ne ovirajo prihodnjega razvoja cestne in železniške infrastrukture. Pri umestitvi je potrebno upoštevati tudi dodatne pogoje upravljalca cest in železnic.

MNVP bo v kratkem pripravilo izobraževanja za projektante (inženirje in arhitekte), občine in upravne enote, investitorje, gospodarska združenja, ki se ukvarjajo s postavitvijo sončnih elektrarn in druge.