Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Rezultati projekta o reji domačih živali bodo pripomogli k izboljšanju dobrobiti živali

Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra

Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.

Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.

Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
  • ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
  • vrata in okna naj bodo zaprta,
  • na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
  • ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
  • spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
V okviru Nacionalnega centra za dobrobit živali so danes predstavili rezultate triletnega ciljnega raziskovalnega projekta Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), njegovi rezultati pa bodo pripomogli k izboljšanju zakonodaje o dobrobiti živali.
Pogled na govorniški oder z vrha predavalnice

Avtor: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

1 / 3

Predstavitve projekta na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani so se udeležili vršilka dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Vida Znoj ter strokovni sodelavci UVHVVR in MKGP, ki so sodelovali pri projektu.

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja Vida Znoj je poudarila, da je projekt prinesel dragocene uvide na področju dobrobiti živali, njegovi rezultati pa bodo uporabljeni za izboljšanje zakonodaje. »Kot pristojna institucija za izvajanje zakonodaje s področja dobrobiti živali je naša odgovornost zagotoviti, da so predpisi ustrezni, učinkovito izvajani in da resnično varujejo dobrobit živali. Zato smo z velikim zanimanjem spremljali napredek tega projekta in se veselimo rezultatov, ki bodo služili kot dragocen vir informacij za nadaljnje ukrepanje.«

Med rezultati projekta, ki so ključni za boljše izvajanje zakonodaje, je izpostavila povečanje ozaveščenosti o kompleksnosti koncepta dobrobiti živali in njegovem pomenu za družbo ter gospodarstvo, zlasti pa pregled obsega, oblik in načinov reje ter osvetlitev problemov v Sloveniji. »Ti podatki so ključni, saj nam omogočajo, da razumemo in obravnavamo specifične izzive v Sloveniji.«

Dobrobit živali je večplasten pojem z znanstvenimi, etičnimi, ekonomskimi, kulturnimi, socialnimi, verskimi in političnimi razsežnostmi ter zbuja vedno večje zanimanje civilne družbe. Zaradi aktualnosti problema in velikega pomena dobrega počutja živali za družbo je bil projekt tudi zasnovan.

Po besedah vodje projekta prof. dr. Alenke Dovč z Veterinarske fakultete je bil njegov glavni cilj preučiti obseg, oblike in načine reje za posamezne vrste rejnih živali, ki so v nasprotju s pričakovanimi družbenimi normami in že sprejetimi predpisi. Projekt je vključeval raziskave s področja dobrobiti perutnine (brojlerji, nesnice, purani), prašičev, prežvekovalcev in kopitarjev v rejah ter v klavnicah, vključno s prevozom do klavnic.

Pripravljene so bile strokovne podlage in osnutki za spremembo zakonodaje ter smernice dobre živinorejske prakse od hleva do zakola. Pri tem so upoštevali specifične značilnosti posameznih vrst in kategorij rejnih živali, glavni namen pa je izboljšanje zdravja živali in stopnje dobrobiti, kontrole prevoza in nadzora dela v klavnicah. V okviru projekta so z raznimi strokovnimi publikacijami in seminarji poskrbeli tudi za ozaveščanje rejcev.

Projekt so med novembrom 2020 in oktobrom 2023 izvedli Veterinarska fakulteta kot nosilec projekta ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije in Perutnina Ptuj. Sofinancirala sta ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost in MKGP.