Predstavitve projekta na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani so se udeležili vršilka dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Vida Znoj ter strokovni sodelavci UVHVVR in MKGP, ki so sodelovali pri projektu.

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja Vida Znoj je poudarila, da je projekt prinesel dragocene uvide na področju dobrobiti živali, njegovi rezultati pa bodo uporabljeni za izboljšanje zakonodaje. »Kot pristojna institucija za izvajanje zakonodaje s področja dobrobiti živali je naša odgovornost zagotoviti, da so predpisi ustrezni, učinkovito izvajani in da resnično varujejo dobrobit živali. Zato smo z velikim zanimanjem spremljali napredek tega projekta in se veselimo rezultatov, ki bodo služili kot dragocen vir informacij za nadaljnje ukrepanje.«

Med rezultati projekta, ki so ključni za boljše izvajanje zakonodaje, je izpostavila povečanje ozaveščenosti o kompleksnosti koncepta dobrobiti živali in njegovem pomenu za družbo ter gospodarstvo, zlasti pa pregled obsega, oblik in načinov reje ter osvetlitev problemov v Sloveniji. »Ti podatki so ključni, saj nam omogočajo, da razumemo in obravnavamo specifične izzive v Sloveniji.«

Dobrobit živali je večplasten pojem z znanstvenimi, etičnimi, ekonomskimi, kulturnimi, socialnimi, verskimi in političnimi razsežnostmi ter zbuja vedno večje zanimanje civilne družbe. Zaradi aktualnosti problema in velikega pomena dobrega počutja živali za družbo je bil projekt tudi zasnovan.

Po besedah vodje projekta prof. dr. Alenke Dovč z Veterinarske fakultete je bil njegov glavni cilj preučiti obseg, oblike in načine reje za posamezne vrste rejnih živali, ki so v nasprotju s pričakovanimi družbenimi normami in že sprejetimi predpisi. Projekt je vključeval raziskave s področja dobrobiti perutnine (brojlerji, nesnice, purani), prašičev, prežvekovalcev in kopitarjev v rejah ter v klavnicah, vključno s prevozom do klavnic.

Pripravljene so bile strokovne podlage in osnutki za spremembo zakonodaje ter smernice dobre živinorejske prakse od hleva do zakola. Pri tem so upoštevali specifične značilnosti posameznih vrst in kategorij rejnih živali, glavni namen pa je izboljšanje zdravja živali in stopnje dobrobiti, kontrole prevoza in nadzora dela v klavnicah. V okviru projekta so z raznimi strokovnimi publikacijami in seminarji poskrbeli tudi za ozaveščanje rejcev.

Projekt so med novembrom 2020 in oktobrom 2023 izvedli Veterinarska fakulteta kot nosilec projekta ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije in Perutnina Ptuj. Sofinancirala sta ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost in MKGP.