Vojna v Ukrajini je kot ena izmed najresnejših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni odločilno vplivala na spremenjeno razumevanje evropskega varnostnega strateškega okolja ter okrepila zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe in medsebojne obrambne pomoči članic Evropske unije. Republika Slovenija je morala zato opraviti strateški razmislek o prihodnjem razvoju in konceptu obrambnega sistema.

Voditelji držav in vlad Severnoatlantskega zavezništva so na vrhu v Madridu junija 2022 potrdili novi Natov Strateški koncept, ki določa prednostne naloge za delovanje zavezništva v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po več kot desetletju se Nato vrača k svojemu temeljnemu poslanstvu, torej zagotavljanju kolektivne obrambe evro-atlantskega prostora ob ohranjanju pomena kriznega upravljanja in preprečevanja kriz ter kooperativne varnosti.

S Strateškim kompasom, ki so ga voditelji držav in vlad marca 2022 sprejeli na zasedanju Evropskega sveta, želi tudi Evropska unija okrepiti odpornost, povečati zmogljivosti za pripravljenost ter zagotavljati solidarnost in medsebojno obrambno pomoč med državami članicami.

Zaradi vsega navedenega je večina držav v evro-atlantskem prostoru že sprejela številne ukrepe za krepitev varnosti, kot so prenova strateških izhodišč nacionalne varnosti, krepitev obrambnih izdatkov, obširni programi posodobitve oboroženih sil, odločitve o vstopu v Nato ter krepitev mednarodnega sodelovanja.

Slovenija je del demokratičnega sveta, zagovarjamo skupno obrambno in varnostno politiko Evropske unije in skupen pristop Severnoatlantskega zavezništva. Za uresničitev povečanih ambicij, izpolnitev osrednjih nalog in razvoj potrebnih zmogljivosti bomo na nacionalni ravni zagotovili kredibilno projekcijo hitrejšega uresničevanja sprejetih mednarodnih zavez Republike Slovenije, tako na ravni zavezništva kot tudi v Evropski uniji.

Za tako prilagajanje sta nujna prenova temeljnih izhodišč, ki določajo cilje in interese na obrambnem področju, ter usmerjanje virov in prizadevanj za uresničitev prednostnih ciljev. Tako je Ministrstvo za obrambo na podlagi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije pripravilo predlog Obrambne strategije, ki daje strateške usmeritve o prihodnjem konceptu obrambe in konceptu obrambne politike. Iz nje kot podrejena dokumenta izhajata predloga nove Vojaške strategije in Strategije civilne obrambe, vsi trije dokumenti pa so temeljni razvojno-usmerjevalni dokumenti države na svojem področju.

Obrambna strategija na podlagi interesov in ciljev Republike Slovenije na obrambnem področju ter ob upoštevanju sodobnih groženj in tveganj za nacionalno varnost usmerja obrambno politiko države, organiziranost in delovanje njenega obrambnega sistema ter razvoj njenih obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne obrambe, ob vključenosti v sistema kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, ter opredeljuje ustrezen obseg obrambnih virov. Poleg usmeritev o krepitvi obrambne sposobnosti izpostavlja tveganja pri uveljavljanju sprememb v obrambnem sistemu ter pri uveljavljanju oziroma uresničevanju obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije.

Z novo obrambno strategijo Republika Slovenija nadgrajuje procese in aktivnosti celostnega prilagajanja na aktualne in morebitne varnostne razmere na nacionalni ravni ter v Natu in Evropski uniji. Pri tem izhaja tudi iz izkušenj osamosvojitvene vojne leta 1991, ko je z visoko stopnjo obrambne pripravljenosti države in delovanjem Teritorialne obrambe ter policije, ob podpori drugih delov nacionalnovarnostnega sistema in na krilih referendumske volje prebivalstva, obranila suverenost.

Obrambna strategija je podlaga za pripravo drugih usmerjevalnih dokumentov ter za spreminjanje in dopolnjevanje normativnih, doktrinarnih, planskih ter drugih dokumentov na obrambnem področju kot tudi za urejanje različnih vsebinskih vprašanj, kot je na primer povečevanje vojaških zmogljivosti in v povezavi s tem popolnjevanje Slovenske vojske.

Vojaška strategija Republike Slovenije je najvišji temeljni vojaški dokument Republike Slovenije, ki na strateški ravni opredeljuje izvajanje vojaške obrambe in uporabo Slovenske vojske kot vojaškega instrumenta moči Republike Slovenije. Vojaška strategija zagotavlja povezavo vojaškega okolja s strateškimi dokumenti Republike Slovenije, Nata in Evropske unije ter obvešča druge deležnike nacionalnovarnostnega sistema. Jasno opredeli, da je prednostni cilj Slovenske vojske nacionalna varnost, prednostni izhodišči za delovanje pa sta kolektivna obramba in medsebojna pomoč. Določa podlago za usklajevanje nacionalnih vojaških dokumentov z novimi koncepti in načrti delovanja Nata in Evropske unije. Poudarja, da sta človek in njegova zaznava bistvena za zagotavljanje varnosti. Izpostavi pomen nefizičnih dejavnikov in vpliv razvoja tehnologij na ogrožanje ter zagotavljanje varnosti v sodobnem varnostnem okolju. Določa, da v miru in krizah Slovenska vojska opravlja naloge z mirnodobno sestavo, ki se s stopnjevanjem ogroženosti in verjetnosti prehoda iz miru v vojno postopno povečuje in preoblikuje v vojno sestavo po načelu integriranosti stalne in rezervne sestave. Izpostavi nujnost celostnega pristopa in sodelovanja vseh instrumentov moči države ter njenih državljank in državljanov pri odzivanju na sodobne varnostne izzive ter upravljanje vojaške drže, odvračanja in izvajanje vojaške obrambe samostojno, v Natu in Evropski uniji. Vojaška strategija zagotavlja dovolj trdno in sodobno izhodišče za delovanje in uporabo Slovenske vojske, in sicer prednostno s konceptom celovitega delovanja z drugimi deležniki v okviru nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter v okviru Nata in Evropske unije.

Strategija civilne obrambe kot temeljni razvojno-usmerjevalni dokument države na področju civilne obrambe prepoznava krepitev in delovanje civilne obrambe kot temelj odpornosti države in družbe, ki bosta potekala na podlagi načel in uresničevanja ciljev civilne obrambe, vključno z načrtovanjem priprav ter izvajanjem ukrepov za odziv na grožnje in tveganja za nacionalno varnost.

Zaradi nepredvidljivosti in hitrih sprememb mednarodnega okolja ter prisotnosti konfliktov morajo države poleg zagotavljanja povečanih investicij in vojaških zmogljivosti zagotavljati tudi civilne zmogljivosti. Ob upoštevanju obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije je naloga civilne obrambe zagotoviti visoko stopnjo pripravljenosti, odpornosti in vzdržljivosti države in družbe, kar omogoča hitro, prilagodljivo in učinkovito ukrepanje proti različnim vrstam groženj in tveganj za nacionalno varnost ter zagotavlja neprekinjeno delovanje države in družbe v vseh razmerah, torej v miru, krizi, izrednem stanju ali vojni.

Za učinkovito opravljanje nalog bodo bistvene pravočasne in usklajene priprave, ki bodo potekale večinoma v miru, z načrtovanjem rešitev za organizacijo in način odzivanja ter vzpostavljanjem civilnih zmogljivosti za obrambo. Nadgrajene in posodobljene bodo ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju, ko bo ocenjeno, da je varnost države ogrožena, še posebej pa v izrednem stanju in vojni. Ob vpetosti v mednarodno okolje bodo v civilni obrambi implementirane tudi rešitve, ki jih za čim večjo usklajenost odzivanja oblikujeta Nato in Evropska unija.

Poslanstvo se bo uresničevalo z doseganjem ciljev civilne obrambe, in sicer s podporo Slovenski vojski in vojaški obrambi države, ohranjanjem neprekinjenega delovanja oblasti ter gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo ter preskrbo, zaščito in preživetje prebivalstva, z zagotavljanjem obveščenosti domače in tuje javnosti ter spodbujanjem motiviranosti za izvajanje obrambe države. Cilji civilne obrambe se bodo uresničevali z načrtovanjem različnih nalog in ukrepov, ki jih načrtujejo nosilci obrambnega načrtovanja ter tudi druge gospodarske družbe in organizacije ter lokalne skupnosti, ko prejmejo naloge za obrambo države. Nosilci obrambnega načrtovanja bodo na podlagi strategije z aktivnostmi in ukrepi zagotavljali civilne zmogljivosti za podporo države gostiteljice, krepitev odpornosti pred hibridnimi grožnjami, za zaščito kritične infrastrukture, strateško komuniciranje, informacijsko-komunikacijsko podporo in vzpostavitev zmogljivosti situacijskega zavedanja, geoprostorsko podporo in za izvajanje obrambnih dolžnosti, v vojni pa tudi za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe ter drugih nalog civilne obrambe.

Vsebine in naloge civilne obrambe so opredeljene že v miru, skladno z novo strateško realnostjo in varnostnimi razmerami v mednarodnem okolju, z razvojem novih možnosti in načinov odzivanja ter glede na vse večjo soodvisnost civilnih in vojaških zmogljivosti pa bodo dodatno nadgrajene in posodobljene. S pravočasnimi pripravami civilne obrambe bodo zagotovljeni pogoji za učinkovito odzivanje obrambnega sistema, s čimer bo Republika Slovenija pomembno prispevala k odpornosti zavezništva ter skupni varnosti Evropske unije.

Javna razprava o vseh treh dokumentih bo potekala v Državnem svetu Republike Slovenije 7. februarja 2024 z začetkom ob 9. uri. Zainteresirano strokovno javnost vabimo, da posredujejo pripombe in dopolnila na Ministrstvo za obrambo do 4. marca 2024, in sicer na naslov glavna.pisarna@mors.si.