Proračunski primanjkljaj je lani dosegel približno 2,3 milijarde evrov oziroma 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Podatki so začasni, pripravljeni na podlagi denarnega toka, in se lahko še spremenijo.

Proračunski odhodki

Odhodki državnega proračuna so bili lani za 1,6 milijarde evrov ali 12 odstotkov višji kot leto prej. Dosegli so 94,2 odstotka načrtovanih odhodkov v rebalansu.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo lani namenili 2,1 milijarde evrov oziroma pet odstotkov več kot predlani. Zvišali so se družinski prejemki in starševska nadomestila (med drugim smo izplačali draginjski dodatek za otroke) ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti (povečala so se sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci). Hkrati smo izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem ter izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po naravnih nesrečah. So se pa zaradi ugodnih razmer na trgu dela lani znižali transferji brezposelnim.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun lani prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 3,2 odstotka manj kot predlani. Največji  transfer je bil v pokojninsko blagajno v višini 1,1 milijarde evrov, kar je 8,7 odstotka manj kot predlani, ko smo med drugim izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Državni proračun je zdravstveni blagajni lani financiral tudi storitve, opravljene nad rednim programom dela, s ciljem dviga dostopnosti zdravstvenih storitev za vse.

Lani smo izplačali 945 milijonov evrov subvencij, kar je 49,4 odstotka več kot leto prej. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 834 milijonov evrov, kar vključuje pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč. Na vladni spletni strani o poplavah so objavljeni aktualni podatki o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.

Investicije in investicijski transferji so bili lani najvišji v zgodovini, zanje smo skupaj odšteli 2,2 milijarde evrov oziroma 32 odstotkov več kot leto prej. Vlagali smo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode in raziskovalno razvojne dejavnosti, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje in odpravo naravnih nesreč.

Proračunski prihodki

Proračunski prihodki so bili glede na leto prej višji za 678 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka, dosegli pa so 99,1 odstotka prihodkov, načrtovanih v rebalansu proračuna.

V celotnem lanskem letu so davčni prihodki dosegli 10,9 milijarde evrov, kar je 547 milijonov evrov oziroma 5,3 odstotka več kot leto prej. Največji delež zbranih davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – z njim smo lani po predhodnih podatkih, ki se lahko še spremenijo, zbrali približno 5,1 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka več kot leto prej.

Z dohodnino smo zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 7,4 odstotka več kot leto prej. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, sta njihovo rast poganjali visoka zaposlenost in rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je zvišal za 8,6 odstotka.

S trošarinami smo prav tako zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 14,5 odstotka več kot leto prej. Višji prihodki v segmentu trošarin od energentov so posledica lanskega plačila odloženih obrokov iz leta prej in prilagajanja višjih trošarin na motorna olja, beležimo pa tudi višje prihodke trošarin na tobačne izdelke.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so lani dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 11,1 odstotka manj kot leto prej.

Iz Evropske unije smo lani prejeli 1,1 milijarde evrov, kar je 13,7 odstotka več kot leto prej.