Pomagali smo pri hitri in učinkoviti odpravi posledic vremenske ujme s številnimi ukrepi pomoči za državljane, občine in gospodarstvo

Pripravili smo pojasnila, vzpostavili telefonsko pomoč naročnikom in obsežne interventne ukrepe na področju javnega naročanja. Z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 smo omogočili odstop od uporabe pravil Zakona o javnem naročanju v določenih primerih in pod določenimi pogoji ter pospešitev postopkov javnega naročanja, kadar pravila EU to omogočajo.

Omogočili smo začasno premestitev javnega uslužbenca pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju, z upoštevanjem dodatka za premestitev.

Zavarovali smo procesnopravni položaj strank v upravnih zadevah, ki je bil lahko prizadet zaradi poplav: v zadevah iz državne pristojnosti je bila odpravljena krajevna pristojnost za sprejem vlog, tako da so bili za sprejem vlog pristojni vsi organi, ki so sicer pristojni za odločanje o istovrstnih upravnih zadevah. Vloge, ki jih sprejemajo in obravnavajo upravne enote, je bilo mogoče vložiti na katerikoli upravni enoti v državi. Hkrati se je na vseh upravnih zadevah omogočalo vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa; za sedem dni pa so se podaljšali vsi procesni roki.

V poplavah prizadeti državljani so bili oproščeni plačila nekaterih upravnih taks ter plačila stroškov tiskovine za 21 javnih listin.

Skrajšali smo postopke zaposlovanja tujcev, ki so in še bodo pomagali pri sanaciji škode, ter pomagali gospodarstvu pridobiti usposobljene delavce.

Ukrepi za pomoč občinam so dovoljevali večje likvidnostno zadolževanje občin, višje zadolževanje za investicije v letih 2023 in 2024, po sprejetju programa odprave posledic pa so občine dobile dodatna sredstva v proračun za obnovo. Omogočili smo nemoteno porabo donacij, ki jih občine prejemajo na račune, ter določili, da poraba občinske proračunske rezerve ne bo omejena.

Z občinami smo sklenili dogovor o dvigu povprečnine za leti 2024 in 2025 na 725 evrov ter dodatnem financiranju stroškov dela v javnih zavodih.

Povišali smo plače javnih uslužbencem

Z aprilom 2023 je glavnina zaposlenih v javnem sektorju dobila dodaten plačni razred, kar je bil že prvi vladni korak k odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki so jih s parcialnimi dogovori in posegi v plače zgolj določenih dejavnosti povzročile minule vlade. Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev so se zaradi povišanja uvrstitev delovnih mest in nazivov za 1 plačni razred povišale za 4 odstotke.

Parafirali smo Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in izplačilu regresa v letu 2024

Vladna pogajalska skupina in skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so parafirali Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024. Z Dogovorom se bo plačna lestvica s 1. junijem 2024 uskladila v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023, kar pomeni, da vlada dr. Roberta Goloba namenja dodatna sredstva za plače javnih uslužbencev v letu 2024. Hkrati pa je sedanja vlada prva, ki je po letu 2011 dosegla dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice z inflacijo. Dogovor tudi predvideva, da bo regres za letni dopust izplačan že prvi polovici prihodnjega leta in ne junija, kot je to običajno.

Za skupno mizo s sindikati javnega sektorja glede prenove plačne zakonodaje javnega sektorja

V Dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 so se Vlada in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja zavezali k začetku usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja.

V okviru delovne skupine za pripravo novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je sestavljena iz predstavnikov sindikalne in vladne strani, je bil dosežen dogovor, da bo prenova plačnega sistema javnega sektorja upoštevala specifike posameznih delov javnega sektorja, pri tem pa se bo enotno urejalo vsebine, ki predstavljajo skupne temelje plačnega sistema.

Poleg prenove plačnega sistema smo začeli tudi s celovito prenovo uslužbenskega sistema

V luči večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično kakovostnih storitev javne uprave krepimo strokovnost in neodvisnost javnih uslužbencev ter večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi.

Po medresorskem usklajevanju so bila kot prvi korak k pripravi novele Zakona o javnih uslužbencih, ki je usmerjena v profesionalizacijo javne uprave, sprejeta Izhodišča za spremembo Zakona o javnih uslužbencih.

Povečali smo število zaposlitev na upravnih enotah za skupno dodatnih 50 zaposlitev

Upravne enote so prvi kontakt državne uprave z uporabniki, ki jim zagotavljajo upravne storitve s številnih raznovrstnih upravnih področij. Zaradi večletnega zmanjševanja kadrovskega potenciala v času finančne in zdravstvene krize, ki se dandanes kaže v visoki starostni strukturi uslužbencev, absentizmu in povečanem upokojevanju, bo Ministrstvo za javno upravo poleg dodatnih 50 zaposlitev v letu 2023 še nadalje zagotavljalo kadrovsko popolnjevanje na upravnih enotah, kar bo pripomoglo k pohitritvi reševanja povečanega pripada upravnih zadev, s poudarkom na upravnem področju tujcev.

Za zaposlene na 36 upravnih enotah smo izvedli združena usposabljanja iz splošnega upravnega postopka, upravnega  in elektronskega poslovanja.

Z združevanjem usposabljanj za več upravnih enot na zaokroženem teritorialnem območju države skrbimo za poenoteno delovanje, prenos dobrih praks ter izmenjavo znanj in izkušenj med zaposlenimi.

Učinkovite in kakovostne javne storitve temeljijo na strokovnih in usposobljenih javnih uslužbencih, zato z dodatnimi izobraževanji nadgrajujemo znanja, veščine in kompetence tako že dolgoletno zaposlenih kot tudi mlajših javnih uslužbencev.

Zagotavljamo hitrejše reševanje upravnih zadev za uporabnike

Z novelo Zakona o državni upravi smo omogočili prenos krajevne pristojnosti za upravne zadeve iz ene na drugo upravno enoto v primeru večjega pripada zadev.

Iz upravnih enot Ljubljana, Maribor in Kranj je bilo na ostale manj obremenjene upravne enote skupno preneseno in pretežno rešeno kar 6.800 zadev iz upravnega področja tujcev.

Razširili smo možnost negotovinskega poslovanja na upravnih enotah

Na številnih upravnih enotah smo omogočili negotovinsko plačevanje upravnih taks, drugih stroškov upravnih ter sorodnih postopkov z uporabo plačilnih kartic in drugih sodobnih plačilnih shem.

Zaživela je aplikacija eSamonaročanje na termin obiska upravne enote

Aplikacija omogoča prihranek časa ter bolj organiziran dostop do javnih storitev, vključno z opomniki pred dogovorjenimi termini na petih upravnih enotah: UE Ljubljana, UE Celje, UE Novo mesto, UE Litija in UE Logatec. V letu 2024 je predvidena uvedba tudi na preostalih upravnih enotah.

Vzpostavili smo kvaliteten program izobraževanj in usposabljanj na področju javnega naročanja – Akademija javnega naročanja

Izobraževanja, ki jih izvaja Upravna akademija, temeljijo na kompetenčnem modelu za dva profila izvajalcev javnih naročil – naročila manjših in večjih vrednosti.

Poenostavljamo in avtomatiziramo ter s tem skrajšujemo postopke javnega naročanja

Z vzpostavitvijo povezave med Centralno kazensko evidenco in e-JN (aplikacija e-Dosje) za izvedbo preveritve razloga za izključitev po ZJN-3 oz. ZJNPOV je omogočena avtomatizacija preverjanja za več kot 50.000 preverjanj letno. S tem se postopki javnega naročanja skrajšajo tudi za nekaj tednov.

Preverjanje je poenostavljeno, saj naročnikom ni več treba pripravljati posebnih dopisov za preverjanje, ponudniki pa se že z oddajo ponudbe strinjajo s preverjanjem.

Ponovno je zaživel raziskovalno-pedagoški projekt Upravna svetovalnica

Ministrstvo za javno upravo in Fakulteta za upravo sta oživila partnersko sodelovanje pri projektu, ki je namenjen usposabljanju študentov, sodelovanju ministrstva z akademskim okoljem pri razvoju upravno procesnega prava in širjenju znanja na področju upravnega procesa vseh, ki se v različnih vlogah znajdejo v upravnih postopkih.

Projekt se osredotoča na pripravo usklajenih strokovnih stališč o uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke, ter Uredbe o upravnem poslovanju.

Na brezplačnem portalu je bilo od ponovne aktivacije projekta v sodelovanju s profesorji – strokovnimi mentorji in študenti odgovorjeno na več kot 100 vprašanj; prosto dostopna baza znanja pa vsebuje več kot 1.600 odgovorov na procesna vprašanja, ki so namenjena strankam v postopkih ter uradnikom javne uprave.

Krepimo digitalna znanja javnih uslužbencev

Predavatelji Upravne akademije so v sklopu programa Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev izvedli 128 usposabljanj za skoraj 5.000 udeležencev. V sklopu e-usposabljanja Informacijska varnost (program NOO) pa smo zabeležili 336 udeležb. S tem sledimo ciljem v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki je pripravljen skladno s smernicami Evropske komisije.

Posebno pozornost namenjamo krepitvi osnovnih in uporabniških digitalnih veščin. V letu 2024 pa se nadaljujejo usposabljanja na petih temeljnih skupnih veščinah: Osnovne digitalne veščine; Uporabniške digitalne veščine; Socialno-emocionalne veščine; Profesionalne digitalne veščine in Vodstvene digitalne veščine.

Sprejeta je bila Metodologija za oceno učinkov predpisov

Metodologija je vodnik za vse javne uslužbence, ki so vključeni v postopek priprave predpisov ter so zavezani usklajeni in kakovostni pripravi ocen učinkov predpisov v postopku priprave ter usklajevanja predlogov predpisov, tj. osnutkov zakonov in podzakonskih aktov.

Ministrstvo za javno upravo je v sodelovanju s Službo Vlade za zakonodajo že v letu 2021 aktivno pristopilo k pripravi metodologije za oceno učinkov predpisov, saj veljavna ureditev priprave predpisov z vidika upoštevanja načel boljše zakonodaje od pripravljavcev zakonodaje zahteva, da poleg ocene stanja ter jasne opredelitve ciljev in načel utemeljijo tudi oceno učinkov.

Več kot 70 strokovnjakov s posameznih vsebinskih področij je na 32 delavnicah pripravilo metodološka izhodišča, ki so bila posredovana v širšo javno obravnavo. Metodologija, ki jo je Vlada potrdila avgusta 2023, bo aplikativno podprta v novem informacijskem sistemu za pripravo predpisov. Metodologija neposredno prispeva k uresničevanju ciljev iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, in sicer spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh.

Izmenjujemo znanje in izkušnje iz zasebnega, javnega in nevladnega sektorja

Preko projekta Inovativen.si smo v letu 2023 omogočili izmenjave na delovnih mestih  zasebnega, javnega in nevladnega sektorja 45 posameznikom, v celotnem poteku programa Partnerstvo za spremembe pa več kot 370 zaposlenim v javni upravi in podjetjih, ki so preko izmenjave znanj in izkušenj spoznali ter uskladili tudi medsebojna pričakovanja.

Z inovativnim pristopom, tehnikami in metodami dela je skupaj s Službo Vlade za zakonodajo ter različnimi nosilci javnih pooblastil nastal predlog poenotenega predloga procesa priprave in sprejema predpisov vseh nosilcev javnih pooblastil. Na omenjenem predlogu bo temeljil tudi razvoj informacijskega sistema za pripravo predpisov, ki bo pripomogel k večji preglednosti in jasnosti predpisov.

Ratificirali smo Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Tromsø Convention).

Konvencija predstavlja prvi mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi; pri tem pa daje dodatno težo in pomen ustavni pravici dostopa do informacij javnega značaja. Ratifikacija Konvencije postavlja Slovenijo ob bok državam z najbolj odprtim in preglednim javnim sektorjem.

Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za področje transparentnosti delovanja javnega sektorja in dostopa do informacij javnega značaja, je aktivno pristopilo k pripravi vsebine zakonodajnega gradiva, potrebnega za ratifikacijo, vključno z uradnim prevoda besedila konvencije ter medresorskim usklajevanjem z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za zunanje zadeve. Ratifikacija je bila časovno zastavljena tako, da simbolno sovpada z 20. obletnico sprejetja prvega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Razvijamo orodja za prepoznavanje in razvoj kompetenc javnih uslužbencev, ki so temelj kakovostnih javnih storitev za državljane in gospodarstvo

Uspešno smo zaključili projekt Vzpostavitev kompetenčnega modela v državni upravi in projekt Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi (IS MUZA), ki sta pod okriljem projekta Učinkovito upravljanje zaposlenih, ki sledi cilju gradnje boljšega sistema javnih uslužbencev, krepitvi njihove usposobljenosti, učinkovitega upravnega vodenja in razvoju funkcije upravljanja zaposlenih.

IS MUZA je vsebinsko posodobili in digitalno podprl kadrovske procese: interni trg dela, znanja in priložnosti, izvedbo razvojnega pogovora, presojo kompetenc in ugotavljanje potreb po usposabljanjih, saj so za uspešno opravljanje dela poleg formalne izobrazbe in strokovne usposobljenosti pomembne tudi veščine, spretnosti, lastnosti, prepričanja, motivi in vrednote.

Kompetenčni model služi vodjem in kadrovikom kot orodje in pomoč za prepoznavanje ter razvoj kompetenc zaposlenih. Določa kombinacijo vedenj, ravnanj in veščin ter vključuje tiste kompetence in standarde želenih oziroma zahtevanih vedenj, ki javnemu uslužbencu omogočajo uspešno opravljanje zahtevanih nalog in doseganje zastavljenih ciljev organov državne uprave.

Spodbujamo krepitev zaupanja državljanov v javne institucije ter mednarodno sodelovanje

Slovenija se je kot članica v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)  vključila v mednarodno študijo zaupanja v vladne institucije Trust Survey 2023–2024, s katero bomo lažje opredelili dejavnike, ki spodbujajo zaupanje državljanov v javne institucije ter odnos med zaupanjem in gospodarsko uspešnostjo.

Poročilo Slovenije v 2023 European Semester  je zabeležilo pomemben napredek na področju javnega naročanja, dodatno pa smo v okviru mednarodnega sodelovanja zasledovali cilje s področja varnosti in enotnosti, konkurenčnosti, zelenega in energetskega prehoda, demokratičnih vrednot in vladavina prava.

Na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja smo gostili študijske obiske predstavnikov držav Zahodnega Balkana (BIH, Srbija, Črna Gora) in izmenjali primere dobre prakse na številnih področjih ministrstva.