Skoči do osrednje vsebine

Predhodna realizacija državnega proračuna v lanskem letu

Državni proračun je po predhodnih podatkih lani zabeležil 2,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Podatki za leto 2023 so začasni, pripravljeni na podlagi denarnega toka, in se lahko še spremenijo. Na primanjkljaj so med drugim vplivali izdatki za blaženje draginje in izplačila pomoči po avgustovskih poplavah.

Proračunski prihodki so lani dosegli 13 milijard evrov in so bili glede na leto prej višji za 678 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka. Lanski prihodki so dosegli 99,1 odstotka prihodkov, načrtovanih v rebalansu proračuna.

Samo decembra so prihodki dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je za 333 milijonov evrov ali 30,8 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. Glavnino dviga predstavljajo prihodki iz Evropske unije.

Odhodki državnega proračuna pa so lani znašali 15,4 milijarde evrov in so bili za 1,6 milijarde evrov ali 12 odstotkov višji kot leto prej. Proračunski odhodki so tako lani dosegli 94,2 odstotka načrtovanih v rebalansu.

Samo decembra so odhodki dosegli 2,4 milijarde evrov, kar je 29 odstotkov ali 547 milijonov več kot v enakem obdobju leto prej. Glavnino zvišanja odhodkov po denarnem toku predstavlja izločanje v proračunske sklade, predvsem v Sklad za okrevanje in odpornost. To pomeni, da smo na omenjeni sklad izločili sredstva, na podlagi katerih Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost financira ukrepe v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Ko sredstva izločimo v proračunski sklad, se to izkaže kot odhodek proračuna.

Investicije in investicijski transferji so bili lani najvišji v zgodovini. Po preliminarnih podatkih smo za investicije in investicijske transferje lani odšteli 2,2 milijarde evrov.