Sprejeta je bila Portoroška ministrska deklaracija, s katero se ministri sredozemskih držav zavezujejo k učinkovitejšemu izvajanju globalnih in regionalnih sporazumov. Sprejetih je bilo več pravno zavezujočih odločitev za varovanje Sredozemlja, države pa so tudi soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega raziskovalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Turčiji.

Države pogodbenice so na zasedanju COP 23 sprejele pomembne vsebinske odločitve za zaščito morskih ekosistemov:

• tri nove pravno zavezujoče regionalne načrte za preprečevanje onesnaževanja iz kmetijstva, akvakulture in urbanih padavinskih voda, poleg tega pa tudi posodobljene smernice Protokola za odmetavanje (Dumping Protocol),
• program obnove za ogroženo vrsto sredozemskega endemita - leščurja, katerega populacije v Sredozemlju so v zadnjih letih drastično upadle,
• dva posodobljena akcijska načrta za ohranjanje morskih in obalnih ptic ter za preprečevanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst,
• odločitev za strogo zaščito šestih vrst ogroženih morskih psov in raž ter delno zaščito še treh dodatnih vrst,
• postopke za usklajeno izvajanje Konvencije o ravnanju z balastnimi vodami v Sredozemlju,
• okvir za usklajeno izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja v Sredozemlju,
• novo poročilo o Stanju Sredozemlja 2023 (angleško Quality Status Report 2023), ki kaže zaskrbljujoče stanje morskega okolja in poudarja nujnost ukrepanja,
• države so soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega raziskovalnega centra za podnebne spremembe, s sedežem v Turčiji.

Poleg tega lahko kot pomemben dosežek izpostavimo tudi pripravo in uskladitev programov Podonavja, Črnega morja in Sredozemlja za usklajeno spremljanje stanja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja. Pobudo za to pomembno medregionalno povezovanje je podala Slovenija.

Aktivno sodelovanje mladih v procesih odločanja

Na tokratnem zasedanju je Slovenija kot predsedujoča država velik poudarek namenila vlogi mladih. Predstavniki mladih so s predstavitvijo svojega pogleda na aktualne podnebne razmere sodelovali na včerajšnjem uradnem delu zasedanja, danes pa je bil na pobudo dr. Mitje Briclja, nacionalnega koordinatorja Barcelonske konvencije in predsedujočega COP 23, eden od stranskih dogodkov posvečen izključno njim.

Stranski dogodek v sklopu zaključnega dneva zasedanja COP 23 z naslovom Izobraževanje in mladi: Procesi in akterji za zagotovitev trajnostne prihodnosti sredozemske regije je gostila Slovenija skupaj s Sredozemskim odborom za izobraževanje na področju trajnostnega razvoja. Sodelujoči na dogodku so izpostavili ključna izhodišča, opravljen napredek in priporočila za nadaljnje ukrepe na področju vključevanja mladih v procese zagotovitve trajnostne prihodnosti sredozemske regije.

Dogodek je z nagovorom odprla ciprska ministrica za izobraževanje dr. Athina Michaelidou z oceno, da se stranski dogodek odvija v kontekstu težkih političnih razmer za Sredozemlje in celoten planet. Poudarila je, da se moramo zavedati naše skupne odgovornosti za pogumno odločanje in sodelovanje z mladimi v teh procesih ter obstoječih orodij, kot je Akcijski načrt do leta 2030, ki so ga sprejeli sredozemski ministri za izobraževanje in okolje leta 2022 v Nikoziji. Nacionalni koordinator za Barcelonsko konvencijo dr. Mitja Bricelj je izpostavil ključni pomen razprave o tem, kako bodo mladi vključeni v oblikovanje politik, da bi zagotovili preživetje planeta. Dodal je, da šole predstavljajo tisto javno mrežo, ki bo mlade naučila preživetja ob prisotnosti posledic podnebnih sprememb – ta pristop je bil ves čas v središču programa COP 23 in je tako odražen tudi v Portoroški ministrski deklaraciji. Prof. Michael Scoullos iz Sekretariata Sredozemskega odbora za izobraževanje na področju trajnostnega razvoja je pritrdil, da je izobraževanje glavno orodje za zagotovitev trajnostne prihodnosti, vseeno pa obstaja velik razkorak med lepimi besedami, h katerim se zatekajo odločevalci, ter nizko prioriteto teh besed v praksi – predvsem v smislu nezadostnega pretoka finančnih sredstev s strani držav v oblikovanje teh politik.

Maja Krušič Šega iz slovenskega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je na drugi strani poudarila pozitivno dogajanje na področju spodbujanja trajnostnega razvoja. V tem smislu je en primer konkretnega ukrepanja ministrstva načrtovanje izvedbe usposabljanja za trajnostni razvoj, ki ga bo v Sloveniji opravilo 20.000 učiteljev. Jan Verovšek, ambasador Evropskega mladinskega foruma, je izpostavil, da je formalna izobrazba pomembna, potrebno pa je spodbujati tudi neformalne oblike izobraževanja ter ideje mladine konkretno prenesti do odločevalcev. Predsednik Parlamenta mladih Savskega bazena Blaž Lipovšek je predstavil delovanje te institucije za varstvo reke Save in njeno povezovanje mladih iz štirih držav Balkana – Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. To je dober začetek vključevanja mladih v oblikovanje okoljevarstvenih politik. Storiti pa bi morali veliko več. Omenil je težave, ki se v teh procesih pojavljajo. Posebej izrazita težava je otežen dostop mladih do oblikovanja ukrepov na področju boja proti podnebnim spremembam. Lipovšek je zaključil z mislijo, da bomo globalne izzive lahko premagali samo, če bomo stopili skupaj in ukrepali hitro.

Srečanje žensk Sredozemlja

V četrtek je potekala večerja z izjemnimi ženskami, mednarodnimi udeleženkami konference, med njimi tudi Elizabeth Maruma Mrema, pomočnico generalnega sekretarja Združenih narodov. Gostiteljica je bila vodja slovenske delegacije dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor. V nagovoru se je osredotočila na pomen sodelovanja žensk pri pomembnih temah s področja varstva okolja, ohranjanja narave in prostorskega načrtovanja ter zavzemanja za skupno dobro v sredozemski regiji.

Srečanja žensk Sredozemlja ob večerji s strokovno razpravo in druženjem je začela Turčija na COP 22. Z nadaljevanjem na COP 23 v Sloveniji dogodek postaja tradicionalen del zasedanja Barcelonske konvencije.