Tretji dan zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije, s katero se je 21 držav in Evropska unija zavezalo k varovanju morja in obal Sredozemlja, poteka ministrsko zasedanje. Uvodoma sta delegate in širšo javnost nagovorila premier dr. Robert Golob in državna sekretarka Maša Kociper, sledila je vsebinska razprava, v kateri je sodelovala ugledna slovenska znanstvenica na področju boja proti podnebnim spremembam dr. Lučka Kajfež Bogataj, pozno popoldne pa bo na zasedanju sprejeta še Portoroška ministrska deklaracija, s katero se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost Sredozemlja.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je opozoril na pomembnost zavez, ki jih države Sredozemlja uresničujejo preko Barcelonske konvencije. Pri tem sta za izboljšanje življenja ljudi na obalah našega morja ključna čezmejno sodelovanje ter medgeneracijsko sodelovanje. »Poskrbeti moramo za hrano, energijo, podnebje in varnost na celotnem območju Sredozemlja,« je povedal predsednik vlade in izpostavil pomen Portoroške deklaracije, ki so jo predstavniki držav dogovorili včeraj, danes pa bo še uradno potrjena. »To je nekaj, kar resnično dolgujemo našim otrokom, naši skupni zgodovini in skupni prihodnosti.«

Premier Golob se je delegatom zahvalil za dosežke zasedanja in sklenjene dogovore in napovedal uspešno predsedovanje Slovenije. »Slovenija je ponosna, da je prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji. Tudi zato, ker smo zelo ponosni na svojo vodno diplomacijo.« Pomemben korak na tej poti je tudi slovenska pobuda za okrepitev medregionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja voda in morja na osnovi pristopa »od izvira do morja« na območju Donava-Črno morje-Sredozemlje.

Tudi državna sekretarka Maša Kociper je v nagovoru izpostavila pomembnost mednarodnega sodelovanja in vključevanja mladih. »Te zaveze smo zapisali v Portoroško deklaracijo. Konkretnost teh zavez pa je najboljša napoved slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji,« je povedala in ob tem poudarila slogan, ki si ga je Slovenija izbrala za svoje predsedovanje, da je čas za prehod od besed k dejanjem.

Poseben poudarek zasedanja in slovenskega predsedovanja je namenjen vlogi mladih in njihovemu vključevanju pri sprejemanju odločitev in izvajanju ukrepov. Ti so ob svojem nastopu naslovili klic iz obupa v želji po hitrem in konkretnem posredovanju ter zaščiti njihove prihodnosti.

Osrednja razprava ministrskega zasedanja

V zanimivi in razgibani panelni razpravi, ki je potekala pod sloganom slovenskega predsedovanja »Zeleni prehod v Sredozemlju: od določitev k dejanjem«, je kot predstavnica Slovenije sodelovala dr. Lučka Kajfež Bogataj, ugledna znanstvenica, ena slovenskih pionirk na področju raziskovanja vpliva podnebnih sprememb.

»Ne podcenjujmo vpliva podnebnih sprememb v Sredozemlju. Gre za vročo točko, kjer podnebne spremembe že imajo vpliv. Predvidevanja napovedujejo vrsto prihodnjih težav - voda, suše, gozdni požari, ujme, kar bo imelo učinek na turizem, proizvodnjo energije, tudi iz obnovljivih virov in pod vplivom podnebnih sprememb povzročene migracije,« je med drugim izpostavila Kajfež Bogatajeva. Pri tem, je dodala, sta bistveni dve spremembi oziroma koreniti transformaciji: na področju rabe fosilnih goriv in na področju ekstenzivnega kmetijstva. Kajfež Bogatajeva med drugim predlaga ukrepe za preprečevanje zmanjševanja virov morske hrane, obsežno obnovo ključnih habitatov ter izvajanje veljavnih pogodb, predpisov in drugih pravnih instrumentov.

Osrednji gostje razprave so bili še Almotaz Abadi, namestnik generalnega sekretarja Unije za Sredozemlje; Jean-Charles Orsucci, župan francoskega mesta Bonifacio; Michael Scoullos, predsednik Sredozemskega informacijskega urada za okolje, kulturo in trajnostni razvoj kot predstavnik združenja nevladnih organizacij in Ahmed Yassin, mladi voditelj in soustanovitelj okoljske organizacije Banlastic Egypt.

Govorniki so se strinjali, da se s podnebnimi spremembami obstoječi okoljski izzivi še povečujejo, da pa je izvajanje ukrepov nujno pripeljati na lokalno raven, da bodo rezultati vidni v okolju in prostoru. Sredozemlje je prehransko pomembno območje, zato potrebujemo učinkovite ukrepe, da zagotovimo varno in zdravo okolje prihodnjim generacijam. Na področju prometa potrebujemo nov trajnostni način mobilnosti, ker večina prebivalcev živi v mestih, morajo ta biti zelena in prilagojena na spopadanje z vročino, so poudarjali sogovorniki. Pri učinkovitem boju in ukrepanju proti podnebnim spremembam pa moramo največji poudarek nameniti izobraževanju in ozaveščanju javnosti.

Portoroška ministrska deklaracija

Vsebino Portoroške deklaracije so države pogodbenice pod vodstvom slovenske delegacije pogajale več tednov, včeraj pa uspešno zaključile. Sprejeta bo danes pozno popoldne, ob zaključku ministrskega zasedanja, z njo pa se ministri sredozemskih držav zavezujejo k učinkovitejšemu izvajanju globalnih in regionalnih sporazumov.

Glavna tema Portoroške ministrske deklaracije je zeleni prehod in v okviru tega:

• zaveza k zmanjševanju onesnaževanja s plastiko in mikroplastiko, ki stopi v veljavo v letu 2024,
• pospešeno izvajanje načrtovanja na morju in integriranega upravljanja z obalnimi območji, ki natančno opredeljuje dejavnosti in rabo v obalnih območjih, ter omejuje gradnjo v stometrskem obalnem pasu,
• krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam s konkretnimi aktivnostmi in ozaveščanjem javnosti,
• ohranjanje obalne biotske raznovrstnosti ter zaščita vsaj 30 odstotkov morskih območij do leta 2030, vključno z območji izven nacionalnih jurisdikcij,
• pospešitev izvajanja razogljičenja pomorskega prometa in zmanjšanja toplogrednih plinov v povezavi z ustanovitvijo območja brez žveplovih oksidov v celotnem Sredozemlju, ki stopi v veljavo s 1. majem 2025, in tudi nadaljevanje postopka za vzpostavitev območja za pomorski promet brez izpustov dušikovih oksidov v celotnem Sredozemlju,
• spodbujanje vseh držav pogodbenic, da čim prej ratificirajo vseh 7 protokolov Barcelonske konvencije, še posebej pa dopolnitve k Protokolu o odmetavanju (Dumping protokol), z namenom, da bi stopil v veljavo do konca leta 2024,
• zavzemanje za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morja v celotnem Sredozemlju,
• spodbujanje trajnostnega razvoja z načeli modre ekonomije in zelenega prehoda.

Poleg tega Portoroška ministrska deklaracija daje velik poudarek vključevanju mladih, civilne družbe in drugih deležnikov pri naslavljanju okoljskih problemov in iskanju rešitev ter krepitev medgeneracijskega sodelovanja. Ob tem poudarja posodobitev programov izobraževanja v smeri trajnostnega razvoja in boljšega odziva na podnebne spremembe, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter preprečevanja onesnaževanja. Ključno je vključevanje mladih v okoljske vsebine in odločevalske procese ter zagotavljanje njihovega aktivnega sodelovanja.

Sredozemski akcijski načrt Združenih narodov (angleško Unated Nations Environment Programe, Mediterraneen Action Plan – UNEP MAP) v letu 2025 praznuje 50-letnico delovanja. Ob tem bo pod vodstvom Francije, Španije, Slovenije in Egipta organiziran slavnostni dogodek v okviru Konference Združenih narodov o oceanih, ki bo junija 2025 v Nici.

Slovenija je pravkar prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji in njenim protokolom. V drugi polovici leta 2024 pa prevzema tudi predsedovanje Konvenciji o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (Vodni konvenciji). Slovenija je tako aktivna na področju vodne diplomacije.