Skoči do osrednje vsebine

V proračunu še naprej izrazita rast subvencij in investicij

Državni proračun je od januarja do novembra letos zabeležil 11,6 milijarde evrov prihodkov in 12,9 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa je znašal 1,3 milijarde evrov. Glede na enako obdobje lani še naprej izrazito rastejo subvencije in investicije, medtem ko je rast socialnih transferjev zaradi ugodnih razmer na trgu dela zmerna.

Rast odhodkov je presegla rast prihodkov. Odhodki so se glede na enako lansko obdobje zvišali za 9,3 odstotka, prihodki pa za 3,1 odstotka. Odhodki so kljub višji rasti nekoliko nižji od načrtovanih, v 11 mesecih so dosegli 79,3 odstotka načrtovanih za celotno leto, prihodki pa so z 88,3-odstotno realizacijo skoraj skladni z načrtovanimi v rebalansu.

Odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo letos namenili že 1,8 milijarde evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zvišujejo se družinski prejemki in starševska nadomestila (med drugim smo izplačali draginjski dodatek za otroke) ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti (rastejo sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci). Hkrati smo izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po letošnjih naravnih nesrečah. Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se znižuje število nezaposlenih, posledično pa se znižujejo tudi transferji tej kategoriji posameznikov. Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.

Izplačila subvencij še naprej naraščajo. V 11 mesecih smo jih skupaj izplačali za 811 milijonov evrov oziroma 58,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 735 milijonov evrov, kar med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč. Na vladni spletni strani o poplavah lahko sicer sproti spremljate aktualne podatke o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v 11 mesecih prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 8,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del tega zneska je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno, dosegel je milijardo evrov, kar pa je 8,8 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo med drugim izplačali še solidarnostni dodatek za upokojence. Rast skupnih transferjev je tako posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno, saj državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela s ciljem dviga dostopnosti zdravstvenih storitev za vse.

Državni proračun je za investicije v omenjenem obdobju namenil 1,5 milijarde evrov oziroma 34,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med drugim vlagamo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.

Prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov – 85 odstotkov – predstavljajo davčni prihodki. V 11 mesecih so dosegli 9,9 milijarde evrov, kar je 4,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.

Skoraj polovico davčnih prihodkov predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost; znašali so 4,7 milijarde evrov oziroma 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Dohodnina je dosegla 1,5 milijarde evrov oziroma 8,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast še naprej poganjajo visoka zaposlenost in rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka.

Tudi prihodki od trošarin so dosegli 1,5 milijarde evrov, kar je 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ta rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov in trošarin na tobačne izdelke.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,3 milijarde evrov in so bili za 11,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju.

Iz Evropske unije smo prejeli 769 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih prejmemo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Letos smo zaenkrat prejeli 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov. Nov obrok sredstev iz mehanizma za okrevanje v višini 541 milijonov evrov bi lahko prejeli okoli novega leta.