Za javni interes na stanovanjskem področju se šteje zagotavljanje takšnega stanja večstanovanjske stavbe, da je omogočena njena normalna raba. Stanovanjski zakon v petem členu določa skupne dele večstanovanjske stavbe ter v tretji točki podrobneje opredeljuje skupne inštalacije, naprave in opremo, med katere sodijo tudi dvigala. V prvi točki 125. člena stanovanjski zakon določa, da inšpekcijski organ z odločbo odredi, katera dela je treba izvesti, in določi primeren rok za njihovo izvedbo, če skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb, ki jih s pravilnikom predpiše minister ter niso primerni za normalno rabo. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj v Prilogi I za osebna dvigala določa potrebno vzdrževanje pod šifro 2.8.1.4. in sicer »Osebna dvigala (Letni tehnični pregledi, vzdrževanje in servisiranje. Po navodilu proizvajalca tudi krajši, periodični – mesečni kontrolni pregledi)«. Inšpekcijski nadzor nad dvigali je opredeljen tudi v Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti ter v Pravilniku o varnosti dvigal. 15. člen zakona določa, da izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter Uredbe (ES) št. 764/2008 in Uredbe (ES) št. 765/2008 nadzorujejo inšpekcijski organi, pristojni za posamezno vrsto proizvodov, v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in delovno področje ministrstev, ter drugimi predpisi, ki določajo pristojnosti in naloge inšpekcijskih organov. Pravilnik o varnosti dvigal v drugi točki 38. člena med drugim določa, da je v stanovanjskih stavbah za nadzor nad dvigali pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Podlaga za inšpekcijske postopke v teh zadevah je temeljila na podatkih opravljenih inšpekcijskih nadzorov v večstanovanjskih stavbah v preteklem letu.

Nadzor je potekal na območju celotne Republike Slovenije, pri čemer je stanovanjska inšpekcija obravnavala vseh 15 načrtovanih zadev. Izbrane so bile večstanovanjske stavbe v etažni lastnini z upoštevanjem, da se geografsko pokrije čim večji del države. V nadzor so bili zajeti: štirje objekti iz Maribora, trije objekti iz Celja, pet objektov iz Ljubljane, en objekt iz Nove Gorice in dva objekta iz Novega mesta.

Na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru je bila s pozivi od upravnikov zahtevana naslednja dokumentacija:

• zadnje poročilo o periodičnem pregledu dvigala s strani pooblaščene organizacije,
• izjava ali so bile morebitno ugotovljene pomanjkljivosti in ali so bile okvare na dvigalu odpravljene,
• izjava o razlogih, zakaj morebitno ugotovljene pomanjkljivosti še niso odpravljene.

V poslanih pozivih je bilo tudi opozorilo, da če inšpekcijski zavezanec ne omogoči inšpekcijskega pregleda ali ne predloži zahtevanih listin, se po 38. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru z globo 1.500 € za prekršek kaznuje pravna oseba in z globo 500 € odgovorna oseba pravne osebe.

Od skupno 15 obravnavanih primerov:

• so bili v 11 primerih postopki s sklepom ustavljeni, ker ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti vzdrževanja dvigal oziroma so bile po izjavi upravnika in priloženih izjavah pogodbenih serviserjev te odpravljene,
• so bile v štirih primerih izdane ureditvene odločbe, katerih rok za izvršitev še ni potekel.

Ob zaključku nadzora stanovanjska inšpekcija ugotavlja, da tudi z rednimi pregledi in načrtovanjem nadzora v zvezi z vzdrževanjem dvigal v večstanovanjskih objektih pripomoremo, da ne prihaja do večjega obsega kršitev na tem področju.