Konferenco so organizirali Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).

Konferenco je z nagovorom odprla predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, zbrane pa so nagovorili tudi državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar: "Zahvaljujem se organizatorjem današnje konference, tako pristojnim ministrstvom kot nevladnim organizacijam, ki so izpostavile, žal zelo aktualno družbeno temo nasilja v družini, v zvezi s katero je nujno izpostaviti nekaj ključnih dejstev. Namen državnih institucij, kot so policija, državno tožilstvo, centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, sodišča, mora biti zagotavljanje varnosti, podpore in pravične obravnave ženskam, ki so žrtve nasilja. To zahteva usposabljanje in senzibilnost do te teme prav vsakega v teh inštitucijah, pa tudi dovolj časa in resursov za poglobljen pristop k obravnavi in pomoči žrtvam.

Moja iskrena želja pa je tudi ustrezno medijsko poročanje. Kot opozarja stroka, žensk tam, kjer so najbolj ogrožene, čeprav bi morale biti najbolj varne, doma, ne mori ljubezen, ne mori ljubosumje, ampak mori nasilnež, torej konkretna oseba in zloraba njegove premoči nad žensko. Informiranje žrtev o njihovih pravicah in možnostih za pomoč ter podpora skupnosti pri ozaveščanju so ključni za spodbujanje zaupanja v te institucije.

Mediji igrajo pri tem pomembno vlogo, ki pa se je, vsaj v določenih primerih, morda še ne zavedajo dovolj. Prelaganje odgovornosti za nasilje na ženske, žrtve nasilja, sekundarna viktimizacija na institucijah, pozivi k retradicionalizaciji, so neprimerne in nedopustne prakse, ki poskušajo utemeljiti nasilje nad ženskami s starimi predsodki in neenakostjo med spoloma in so korak nazaj v boju za enakost in pravičnost, ker povzročitelji nasilja ob takšnem pogledu na družinsko nasilje tako ne prepoznajo meja in svoje odgovornosti za nasilje."

Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je povedala, da se nasilje v družini pogosto dogaja v domačem okolju.

"Družina je za otroka življenjsko pomembna. Otroku mora predstavljati varno zavetje, ki mu bo omogočalo zdrav in dinamičen razvoj. Vsak otrok pa ima temeljno pravico do odraščanja v varnem in spodbudnem okolju, v katerem bo lahko razvijal vse svoje potenciale. A žal je tudi v Sloveniji prepogosto, da otroci živijo v družinah, v katerih se dogaja nasilje, tudi zanemarjanje ter morebiti celo fizično in spolno zlorabo. Če se otrok tako nauči škodljivih vzorcev, je velika verjetnost, da bo nosil posledice vse svoje odraslo življenje. Zato moramo vsi odrasli poskrbeti, da ta pravica ne ostane zgolj na papirju, temveč da jo resnično udejanjamo. Največ, kar lahko odrasli naredimo, je vzgajanje mladih v okolju, ki spodbuja nenasilje in spoštovanje samega sebe, drugih in nenazadnje sveta, v katerem živimo. Nasilje v družini ni nikoli le težava posamezne družine, temveč celotne družbe, zato je prav da to problematiko obravnavamo iz vseh zornih kotov in v institucijah zagotovimo čimbolj celostno obravnavo," je dejala Dobrinova.

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan je dejala, da se ji zdi izjemno pomembno, da vsakič znova poudarimo, da je vsakršno nasilje zavržno in nesprejemljivo.

"Nasilje žal prepogosto ostane skrbno varovana skrivnost za zidovi doma – ravno tam, kjer bi moralo biti varno zavetje za vse člane družine. Zato se je proti nasilju znotraj doma treba vedno znova boriti, ga opredeliti kot nekaj skrajno nesprejemljivega in zavržnega. Žrtve nasilja ne prijavljajo, ker nasilje pogosto zlomi posameznika, ga izolira od okolice, mu da občutek, da je povsem nemočen in sam. Zato je tako zelo pomemben odziv institucije, ki pride v stik z žrtvijo.

Prepričana sem, da se vsi, ki smo danes tu, zavedamo svoje odgovornosti in bomo v okviru svojih pristojnosti, vsak na svojem področju, ukrepali. Na Ministrstvu za pravosodje si bomo prizadevali, da bodo v primerih nasilja v družini organi pregona delovali hitro in učinkovito, ter pri tem izrabili prednosti, ki jih ponuja Hiša za otroke - z možnostjo celostne obravnave otrok (kot oškodovancev ali prič), ki so žrtve kaznivih dejanj. Obenem pa bomo spodbujali dodatna izobraževanja pravosodnih deležnikov, da okrepijo znanje in veščine, da se nasilje čim hitreje prepozna, zaščiti žrtev pred povračilnimi ukrepi storilca in prepreči nadaljnje nasilje. Prav te osebe bodo namreč lahko učinkovito preprečile, da bi postopek sam postal dodatno orodje ali celo podaljšana roka storilca za nadaljnje nasilje nad šibkejšimi družinskimi člani."

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec: "Ko žrtev spregovori o nasilju, se sooča z občutki sramu in strahu, z nerazumevanjem in zatiskanjem oči okolice ter s trdno zakoreninjenimi predstavami družbe, ki preprosto ne držijo. 

Nasilje moramo naslavljati in razumeti vsi, ki smo v sistemu odgovorni za njegovo preprečevanje - vladni in nevladni sektor, socialni delavci, sodniki, policisti, učitelji, zdravniki in mediji. Za nas je pomembno, da reflektiramo teorijo in prakso socialnega dela. In začne se že pri uporabi temeljnih konceptov in besedišča v procesu obravnave konkretnih primerov. Na ministrstvu smo zato že opozorili na problematičnost rabe koncepta starševskega odtujevanja v primerih nasilja v družini ter na nujnost razlikovanja med konfliktom in nasiljem pri delu socialnih služb, sodišč in drugih.
 
Sporni koncepti so pravzaprav zaznamovani s patriarhatom, z neenako delitvijo družbene moči med spoloma. So tihi poganjalci družbenih stereotipov in predsodkov o maščevalni in preračunljivi ženski, ki imajo lahko za ženske in otroke, žrtve nasilja v družini, pogubne posledice."

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin: "V nevladnih organizacijah poudarjamo, da se nasilje v intimno-partnerskih odnosih in družini ne konča vedno po razpadu zveze ali ločitvi. Pogosto se nadaljuje, včasih samo spremeni obliko. Večina femicidov se zgodi v času, ko žrtve zapuščajo nasilne partnerje ali v prvem letu pa razhodu. Zato je potrebno zaščitne ukrepe za žrtve načrtovati za daljši čas. Ženske, ki se obračajo po pomoč na nevladne organizacije povedo, da so partnerski odnos s povzročiteljem prekinile leta, celo desetletje nazaj, pa še vedno niso varne. Povzročitelji jih zalezujejo, jim grozijo, o njih širijo lažne govorice, nadlegujejo njihove bližnje, jih finančno izčrpavajo. Za nadaljevanje nadzora in nasilja povzročitelji/ce pogosto uporabljajo otroke. O podobnih težavah poročajo nevladne organizacije iz vsega sveta, zato je zloraba pojma odtujevanje otrok ena od pomembnih tem na naših srečanjih v zadnjem času. Z današnjim dogodkom začenjamo strokovno debato o tem tudi v Sloveniji."

Konference se je udeležilo več kot 300 udeležencev, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko nasilja v družini, policisti, kriminalisti, tožilci, sodniki, zaposleni na centrih za socialno delo in v nevladnih organizacijah. Spregovorili so o poročilu Združenih narodov o vzgoji in varstvu, nasilju nad ženskami in nasilju nad otroki, o resoluciji evropskega parlamenta o vplivu nasilja med intimnimi partnerji in pravicah do vzgoje in varstva za ženske in otroke ter o vlogi centrov za socialno delo in sodišč pri stikih v primeru nasilja. Nevladne organizacije pa so predstavile izkušnje o postopkih določanja stikov v primerih nasilja nad ženskami in otroki.