Rast odhodkov je bila v prvih desetih mesecih višja od rasti prihodkov. Odhodki so se glede na enako lansko obdobje zvišali za 9,8 odstotka, prihodki pa za 1,8 odstotka. Odhodki so kljub višji rasti nekoliko nižji od načrtovanih, v desetih mesecih so dosegli 71,1 odstotka načrtovanih za celotno leto, prihodki pa so z 79,7-odstotno realizacijo skoraj skladni z načrtovanimi v rebalansu.

Odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo letos že namenili 1,6 milijarde evrov oziroma 3 odstotke več kot lani. Medtem ko so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji tej kategoriji posameznikov, so se zvišali družinski prejemki in starševska nadomestila (tudi zaradi izplačila draginjskega dodatka za otroke) ter sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci, izplačali pa smo tudi energetski dodatek za najbolj ranljive in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po nedavnih naravnih nesrečah. Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.

Za subvencije smo v obravnavanem obdobju izplačali 724 milijonov evrov oziroma 55,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje ter sredstva za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v gospodarstvu. Na vladni spletni strani o poplavah lahko sicer sproti spremljate aktualne podatke o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih. 

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po znesku prednjači transfer v pokojninsko blagajno, ki je dosegel 982 milijonov evrov, kar je sicer 9,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Rast skupnih transferjev je tako posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno; državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela.

Državni proračun je za investicije v prvih desetih mesecih namenil 1,3 milijarde evrov oziroma 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med drugim vlagamo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.

Prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. Ti so v desetih mesecih dosegli 9 milijard evrov in so za 3,3 odstotka višji od primerljivih v enakem obdobju lani.

Največ so k temu prispevali prilivi od davka na dodano vrednost; dosegli so 4,2 milijarde evrov oziroma 5,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na višje prilive sta v večji meri vplivali dejavnosti gradbeništva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro ob spremljajočih inflacijskih pritiskih v večini dejavnosti. 

Dohodnina je dosegla 1,4 milijarde evrov oziroma 9,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast poganjajo visoka zaposlenost in pritiski na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka. 

Tudi prihodki od trošarin so dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 12,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ta rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov, k čemur so prispevali lanskoletni odlog plačila, letošnja plačila zapadlih obrokov in prilagajanje trošarin na pogonska goriva, in višjih trošarin na tobačne izdelke. 

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,2 milijarde evrov in so bili za 12,4 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju. 

Iz Evropske unije smo prejeli 691 milijonov evrov, kar je 8,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih prejmemo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Letos smo zaenkrat prejeli 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov.