Skoči do osrednje vsebine

Slovenija se zavzema za prepoved uporabe glifosata

V Bruslju je danes potekal sestanek zakonodajne sekcije za fitofarmacevtska sredstva v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo. Potekalo je glasovanje držav članic o zakonodajnem predlogu Evropske komisije, na katerem se je odločalo glede podaljšanja odobritve aktivne snovi glifosat.

Vlada RS se zavzema za prepoved uporabe glifosata na vseh nekmetijskih površinah; pri uporabi glifosata za namene kmetijske proizvodnje, pa se njegova uporaba omeji v največji možni meri. Uporaba se dovoli samo tam, kjer ni na razpolago ustreznih alternativnih metod. Predlog Komisije daje možnost, da države članice uporabo na domačih tleh regulirajo same, kar bo Slovenija tudi naredila. Ker gre predlog Komisije v smeri stališča Vlade, je Slovenija predlog Komisije podprla.

Vlada je na 74. seji 4. oktobra letos sprejela Stališče o postopku odločanja glede aktivne snovi glifosat in podaljšanju prehodnega obdobja za uporabo v kmetijstvu. V Stališču se Vlada zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Stališče pomeni, da je potrebno prodajo in uporabo glifosata maksimalno omejiti, dovoli se samo uporaba v kmetijstvu, kjer trenutno še ni ustreznih alternativnih metod.

Vsi postopki, izvedeni na nivoju Skupnosti in tudi strokovna mnenja institucij, ocena Evropske agencije za varno hrano (angleško European Food Safety Authority - EFSA; ocena tveganja aktivne snovi glifosat), ocena Evropske agencije za kemikalije (angleško European Chemical Agency - ECHA; ocena razvrstitve glifosata), so pokazali, da glifosat izpolnjuje zahteve v skladu z zakonodajo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, in da se ga ne razvrsti za rakotvorno snov. S strokovnega stališča glifosat izpolnjuje pogoje glede odobritve kot snov, ki se sme uporabljati na območju Skupnosti. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje se strinjajo z zaključki strokovnih inštitucij ECHA in EFSA in so objavili tudi mnenje.

Ne glede na navedeno, pa je Slovenija že uvedla omejitve in prepovedi uporabe glifosata razen v kmetijstvu, kjer trenutno nimamo na razpolago alternativnih metod, ki bi ustrezno nadomestile uporabo glifosata, zato je takšna odločitev smiselna. V pripravi je tudi predlog sprememb Nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, prav tako pa je v pripravi sprememba zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, kjer se predlaga dodatne omejitve pri dostopnosti do fitofarmacevstkih sredstev.

Sicer pa je uporaba herbicidov, vključno z glifosatom, dovoljena le v kmetijstvu. Izjema je predvidena le za določene aktivne snovi, med katerimi ni glifosata, ki so dovoljene tudi za uporabo na železniških površinah in na srednjem ločilnem pasu avtoceste ali hitre ceste ter v širini do 1,5 metra na bankini avtoceste ali hitre ceste. Na vseh ostalih nekmetijskih površinah pa uporaba herbicidov ni dovoljena, tudi ne na zasebnih nekmetijskih zemljiščih.

Ob tem je potrebno poudariti, da fitofarmacevtska sredstva pri nas lahko kupijo samo osebe, ki so opravile ustrezno izobraževanje (profesionalni uporabniki). Slovenija tudi spada med države z zelo strogimi omejitvami glede nakupa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev.