Vlada se je seznanila z Oceno neposredne škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta 2023

Vlada se je seznanila z Oceno neposredne škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta 2023.

Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin od 212-ih slovenskih občin. Kar 104 občine so bile močno prizadete. Celoten obseg prizadetega območja pa je ocenjen na 17.203 km2 površine.

Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9.9 milijard evrov. 

Predstavljena ocena zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki in podobno.

Ker gre za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije in ker je treba škodo oziroma posledice je oceniti v kratkem času, se je vlada odločila za uporabo mednarodno priznane metodologije (PDNA - angleško Post-Disaster Needs Assessment). Njeno bistvo je, da omogoča celovito in hitro ocenjevanje posledic po katastrofi ter pripravo načrtov za obnovo. Omogoča poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov vzpostavitve normalnega stanja, ob upoštevanju dejstva, da tako obsežna obnova traja več let.

Ta metoda nadgrajuje dosedanje uveljavljene nacionalne metodologije za ocenjevanje škode. Primer ocene za 50 let staro stavbo, ki jo je poplava popolnoma uničila in jo je treba nadomestiti: Ocena posledic po tej metodologijo vključuje strošek izgradnje nove stavbe ob upoštevanju celotnih stroškov gradnje v današnjem času in ne zgolj vrednosti stare stavbe. Ne vključuje pa ta ocena izboljšav, kot je denimo postavitev nove sončne elektrarne, če je prvotna stavba ni imela.

Danes predstavljena ocena neposredne škode po naravni nesreči je ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije. Vlogo bo Slovenija na Evropsko komisijo zagotovo oddala do roka, torej do 27. oktobra 2023.

Vlada določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) je strateški dokument Vlade Republike Slovenije, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne težave na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje od 2023 do 2030.

Nacionalni program podaja vizijo Nič in cilje za prednostna področja, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Primarni cilj nacionalnega programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga bomo dosegli z učinkovitim celostnim in integralnim pristopom, pri katerem bodo upoštevane sinergije ciljev politik na področjih prometa.

Globalni cilj, h kateremu so se zavezale države članice pri Združenih narodih, je doseči 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu do leta 2030. Temu cilju bo sledila tudi Slovenija. Z izvajanjem ukrepov, določenih v nacionalnem programu, si prizadevamo, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 oseb in da se v prometnih nesrečah ne bo hudo telesno poškodovalo več kot 400 oseb. Za izhodiščno leto je uporabljeno leto 2019, ko na gostoto prometa na slovenskih cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala pandemija.

Pri pripravi načrta so bile upoštevane svetovne in evropske smernice na področju varnosti v cestnem prometu.

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028

Vlada je sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-2028). S PUN 2023-2028 so podrobneje opredeljeni dolgoročni ter programski varstveni cilji za vrste in habitatne tipe, ki jih v Sloveniji varujemo z omrežjem Natura 2000. Za vsak programski varstveni cilj so določeni ukrepi, ki bodo pripomogli k doseganju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, pristojni sektorji, odgovorni nosilci, prioritete ter viri financiranja.