Ministri EU za kmetijstvo in ribištvo so na današnjem zasedanju v Bruslju obravnavali tako kmetijske kot ribiške točke. Zasedanje pod vodstvom španskega predsedstva so začeli z ribiškimi točkami. Ministrice in ministri so izmenjali mnenja o letnih posvetovanjih med EU in Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih za leto 2024 ter o letnih posvetovanjih med EU ter Norveško in obalnimi državami, načrtovanih za prihodnje leto.

Ministri EU so se na pobudo Slovenije seznanili s škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi zaradi poplav v letu 2023. Kot je v predstavitvi dejala ministrica Irena Šinko, je bilo popisanih več kot 2700 kmetijskih gospodarstev, poškodovanih je bilo 410 objektov, od tega je več kot 10 odstotkov popolnoma uničenih. »Pri skoraj 2000 kmetijskih gospodarstvih beležimo škodo zaradi plazov, naplavin, erozije, skupna površina poškodovanih kmetijskih zemljišč je 3150 hektarjev.« Glede ocene stroškov pa je ministrica pojasnila, da je ocenjena posredna škoda na poškodovanih kmetijskih zemljiščih z izpadom prihodka v prvem letu 1500 evrov/hektar (setev, delo, seme in izpad ha donosa) in v drugem letu 500 evrov/hektar. »Skupna ocenjena škoda v kmetijstvu znaša okoli 145 milijonov evrov«.

V nedavnih poplavah je tudi sektor akvakulture utrpel veliko škodo. Ministrica je pojasnila, da je bila pri 35 ribiških družinah in 20 subjektih, dejavnih v sektorju akvakulture (skupaj 29 objektov), popisana škoda. »Skupna ocenjena škoda znaša prek 6 milijonov evrov, od tega škoda na objektih znaša več kot 700.000 evrov, več kot 500.000 evrov na opremi ter več kot 2,6 milijona evrov škode na gojenih in prostoživečih ribah in več kot 2,2 milijona zaradi izpada dohodka«. Glede škode v gozdarstvu pa je ministrica pojasnila, da je bilo več kot 1,5 milijona kubičnih metrov poškodovanega oziroma uničenega drevja po celotni Sloveniji ter poškodovanih več kot 1700 kilometrov gozdnih cest, škodo pa se ocenjuje v višini 48,4 milijonov evrov.

Po besedah ministrice bo potrebno čimprejšnje ukrepanje za sanacijo in odpravo posledic škode. »Več kot jasno je, da je potrebna znatna pomoč za sanacijo v sektorju kmetijstva, gozdarstva in ribištva in zato Slovenija poziva Komisijo k sodelovanju in maksimalni prožnosti pri prilagajanju ukrepanja v okviru skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in pri ukrepih na področju gozdarstva«. Slovenija je tudi zaprosila za dodatna sredstva iz kmetijske rezerve.

Svet EU je danes sicer obravnaval še več drugih vsebin. Komisija je predstavila Predlog direktive o zdravju tal: varstvo, trajnostno upravljanje in obnavljanje tal EU z vidika kmetijstva. S predloženim predpisom naj bi se vzpostavil enoten okvir za monitoring stanja tal, z vizijo, da bodo do leta 2050 vsi ekosistemi tal v zdravem stanju, v skladu z ambicioznostjo EU o ničelnem onesnaževanju zraka, vode in tal. »Zdrava tla zagotavljajo ekosistemske storitve, med drugim proizvodnjo zdrave hrane, skladiščenje ogljika v tleh, uravnavanja pretoka vode in hranil ter ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti,« je poudarila ministrica Šinko. Po njenih besedah bo krepitev praks trajnostnega upravljanja s tlemi in njihove obnove pomagalo okrepiti odpornost evropskega kmetijstva. »V tej luči Slovenija podpira vzpostavitev enotnega okvira za spremljanje in ocenjevanja stanja tal na ravni EU, od katerega zlasti pričakujemo, da bodo imeli kmetje in ostali uporabniki boljši in lažji dostop do podatkov o tleh in njihovem stanju.«

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo Dolgoročna vizija za podeželska območja EU. Obstoječim izzivom podeželskih območij so se namreč pridružili vplivi podnebnih sprememb na podeželje in kmetijstvo. Ministrica Šinko je v razpravi dejala, da je novo vlogo  treba dati znanju, načelu sodelovanja in trajnostnem razvoju, kjer bo v ospredju prilagajanje na podnebne izzive. »Digitalizacija in tehnološka preobrazba ter spodbujanje krožnega in bio gospodarstva so nove  priložnosti za trajnostni razvoj podeželja. Doseči moramo preboj pri povezovanju kmetij in vključevanju lokalnih proizvodov v verigo preskrbe s hrano, prav tako je pomemben medgeneracijski prenos.« Po besedah ministrice moramo ohraniti močno politiko razvoja podeželja kot del Skupne kmetijske politike. »Okrepiti moramo naložbe v trajnostno kmetijstvo, odzivanje na podnebne izzive in inovacije s ciljem ohranitve delovnih mest na podeželju.«

Svet EU se je danes seznanil tudi z nedavnim pojavom afriške prašičje kuge na Švedskem, predlogom Danske za poenostavitev in boljšo zakonodajo v skupnih politikah EU o hrani, kmetijstvu in ribištvu ter s poročanjem Komisije o trenutnem stanju glede s trgovino povezanih kmetijskih politik.