Vlada je na današnji seji začela z obravnavo informacije o pripravi proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. Odprava posledic po najhujših poplavah v zgodovini samostojne Slovenije je glavna prioriteta te vlade. Ministrstvo za finance je vse predlagatelje finančnih načrtov pozvalo, da se odpovejo delu sredstev v okviru svojega razreza (za 4 %), saj je treba dodatna denarna sredstva prioritetno določiti za odpravo posledic naravnih nesreč in katastrofalnih avgustovskih poplav. Ta sredstva v razrezu niso bila načrtovana in jih je treba zaradi te naravne nesreče načrtovati v okviru rezerve Ministrstva za finance. 

Vlada bo z razpravo o pripravi proračunov za leto 2024 in 2025 nadaljevala na eni od prihodnjih sej. Zakonski rok za vložitev predloga proračunskega paketa Državnemu zboru je do 1. oktobra. 

Vlada je podala soglasje k predlogu spremembe Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020

Vlada je podala soglasje k predlogu spremembe Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. S ciljem, da zagotovimo razpoložljiva evropska kohezijska sredstva za interventne ukrepe po ujmi in hkrati 100 odstotno koriščenje sredstev obdobja 2014-2020, bomo 50 milijonov evrov presežnih pravic porabe preusmerili v Sklad za obnovo Slovenije, še 20,5 milijona evropskih sredstev pa bomo prerazporedili za izvajanje interventnih ukrepov. Predlog spremembe bo MKRR tehnično uskladilo z Evropsko komisijo in ga do konca meseca tudi formalno posredovalo v Bruselj.

Po zadnjih podatkih (stanje na dan 30. 8. 2023) bo zaradi poplav treba izvesti nekatere interventne ukrepe na infrastrukturnih objektih v gradnji. Gre predvsem za vzpostavitev prvotnega stanja infrastrukture in druga nujna dela za zagotovitev osnovne pretočnosti in upravljanje vodotokov. To se nanaša na naslednje infrastrukturne projekte, ki se že izvajajo:

• Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice;
• Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore;
• Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo;
• Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – Dravinja s Polskavo.

Med ukrepi za odpravo posledic poplav je predviden tudi interventni nakup sredstev in opreme, predvsem agregatov, potopnih črpalk, razvlažilcev zraka, protipoplavnih vreč.

Del ukrepov, ki jih ne bo mogoče izvesti v okviru operativnega programa 2014-2020 zaradi poplavnih in drugih preteklih nepredvidenih dogodkov, bomo prenesli v programsko obdobje 2021-2027. Zato bo potrebna sprememba Programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki jo bo predvidoma do konca leta pripravilo MKRR.

Po podatkih Evropske komisije na dan 4. 9. 2023 se Slovenija pri uspešnosti porabe razpoložljivih sredstev programskega obdobja 2014-2020 z doseženimi 93 % uvršča na šesto mesto med državami članicami EU, kar pomeni, da je naša država pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike med najbolj uspešnimi državami članicami Evropske unije.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Letos nadaljnje umirjanje rasti gospodarske aktivnosti, zlasti v izvoznem delu, v prihodnjih letih na Umarju pričakujejo nekoliko višjo gospodarsko rast

Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2023, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte. Za letos v Jesenski napovedi na Umarju predvidevajo 1,6-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je malo manj, kot so napovedali spomladi, ob znatno spremenjeni višini in strukturi BDP od predvidene takrat. V prihodnjih letih pričakujejo ponovno nekoliko višjo rast BDP – 2,8 % leta 2024 in 2,5 % leta 2025.

Inflacija se bo v nadaljevanju leta še naprej umirjala, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Ob odsotnosti zunanjih šokov se bo njeno zniževanje, podprto z ukrepi monetarne politike, v prihodnjih dveh letih nadaljevalo.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Izhodišča za predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav in plazov 4. avgusta 2023

Vlada se je seznanila z informacijo o izhodiščih za predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav in plazov 4. avgusta 2023.

Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo informacijo o izhodiščih za Predhodni program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav in plazov 4. avgusta 2023, ki se nanaša na zagotovitev sredstev predplačila lokalnim skupnostim do višine 40 % predhodne ocene škode.

Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč se lahko za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma dodelitvi sredstev drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na osnovi predhodnega programa odprave posledic nesreče in zagotovi sredstva v okviru sredstev proračunske rezerve. Predplačilo sredstev se dodeli lokalnim skupnostim oziroma drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče največ do višine 40 % predhodne ocene neposredne škode na stvareh, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Predlog višine dodelitve sredstev lokalnim skupnostim bo temeljil temelji na predhodni oceni škode, ki se nanaša objekte v lasti občin ali na objekte v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina ter sredstva potrebna za izvedbo geotehničnih ukrepov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje ter asociacijami občin, vse občine pozvalo k podaji predhodne ocene škode. Do postavljenega roka je ministrstvu podalo prijavo 123 občin. Iz prejetih podatkov izhaja, da znaša predhodna ocena škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina oz. sredstva za izvedbo geotehničnih ukrepov skupni višini 1.095.607.471 evrov. 

Prijavljena predhodna ocena škode je še v postopku preveritve.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Povračilo intervencijskih stroškov občinam, ki so jih prizadela neurja med 26. julijem in 3. avgustom

V obdobju med 26. julijem in 3. avgustom 2023 je prišlo do naravne nesreče (močnih neurij z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, poplavljanjem hudournikov in zemeljskimi plazovi) večjega obsega na večjem območju Republike Slovenije. Občine na prizadetih območjih so izčrpale sredstva občinskih proračunov, namenjenih za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z dvanajsto alinejo drugega odstavka 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Vlada je odločila, da se 51 občinam povrnejo upravičeni intervencijski stroški v skupni višini 1.498.819,76 evra. 

Ministrstvu za obrambo oziroma Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje je naložila, da na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin izplača povračilo upravičenih intervencijskih stroškov občinam, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost. Pravice porabe za  ta namen se  zagotovijo iz sredstev proračunske rezerve.

Zaradi močnega neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, poplavljanjem hudournikov in zemeljskimi plazovi, ki je ponovno povzročilo veliko gmotno škodo na stvareh in velike intervencijske stroške reševalnih sestavov ob neposrednem, večdnevnem izvajanju najnujnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči ter druge neposredne podpore prizadetim ob neurjih, so bile aktivirane operativne gasilske enote ter organi, enote in službe Civilne zaščite iz občinskih, regionalnih in državnih pristojnosti, vključno z materialno-tehničnimi sredstvi.

Zaščita je obsegala organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami navedene naravne nesreče. Reševanje je obsegalo ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenja ali zdravje je bilo ogroženo, reševanje živali, premoženja ter kulturne dediščine pred posledicami te nesreče. Pomoč je obsegala ukrepe in storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev pomoči. Občine na prizadetih območjih so že ob majskih in julijskih neurjih izčrpale sredstva rezerve občinskih proračunov.

V tej fazi se izplačujejo intervencijski stroški občinam, povračilo upravičenih intervencijskih stroškov operativnih gasilskih sestavov, nastalih ob nujnem izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, se bo reševalo ločeno ob pripravi končnega poročila o ukrepanju.  

Vir: Ministrstvo za obrambo