Vlada je Občini Gornja Radgona odobrila sodelovanje pri ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) »B&G – RAD z omejeno odgovornostjo«

Vlada je izdala odločbo, s katero se Občini Gornja Radgona odobri sodelovanje pri ustanovitvi EZTS »B&G – RAD z omejeno odgovornostjo«, s sedežem v Republiki Avstriji, Bad Radkersburg.

V okviru ureditve čezmejnega sodelovanja samoupravnih lokalnih skupnosti v državah članicah EU (kot določa Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje) država članica na podlagi vloge občine z odločbo odobri sodelovanje pri ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in članstvo v tem združenju. EZTS je samostojna pravna oseba javnega prava, ki s ciljem pospeševanja čezmejnega sodelovanja in uresničevanja kohezijske politike EU združuje samoupravne lokalne skupnosti iz dveh ali več držav članic EU ter izvaja skupne aktivnosti.

Občina Gornja Radgona in Stadtgemeinde Bad Radkersburg ustanavljata združenje, da bi spodbudila modernizacijo infrastrukture in prometa ter razvoj skupnega čezmejnega regionalnega razvoja z namenom pospeševanja mobilnosti prebivalcev in razvoja gospodarstva.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada potrdila končno oceno škode na stvareh zaradi obilnega deževja s poplavami in plazovi maja 2023

Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja 2023 na območju Koroške, Ljubljanske, Podravske, Pomurske, Posavske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki skupno znaša 41.525.666,78 evra, in jo je 7. avgusta 2023 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 10.850.381,17 evra, škoda v gozdovih 57.537,91 evra, škoda na uničenih stavbah 471.241,30 evra, delna škoda na stavbah 1.821.332,38 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 15.056.710,09 evra, škoda na vodotokih 10.203.246,53 evra, škoda na gozdnih cestah 331.350,46 evra, škoda na državnih cestah 2.028.976,64 evra ter škoda v gospodarstvu 704.890,30 evra. Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni škodi na stavbah v oceni škode občinske komisije.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023. Tako je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna, pristojna ministrstva pa bodo pripravila program odprave posledic neposredne škode v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.  

Vlada je s sklepom pooblastila državno komisijo, da lahko izjemoma potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena v skladu s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode bo državna komisija posredovala Ministrstvu za naravne vire in prostor. O ponovni oceni škode mora Ministrstvo za naravne vire in prostor seznaniti Vlado Republike Slovenije ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.

Vlada je potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja 2023, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 10.400,00 evra, ki se krijejo iz proračunske rezerve.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada je potrdila Metodologijo za oceno učinkov predpisov na različna družbena področja

Vlada je potrdila Metodologijo za oceno učinkov predpisov na različna družbena področja.

V Sloveniji veljavna ureditev procesa priprave in vsebine predpisov od pripravljavcev zahteva, da poleg ocene stanja, razlogov za sprejem predpisa, jasne opredelitve ciljev in načel, ki jih s posameznim predpisom zasledujemo, že v fazi priprave načrtujejo in izdelajo tudi oceno posledic predloga predpisov. Pripravljavci so tako že pri snovanju in pripravi predpisa dolžni razmišljati o administrativnih posledicah predloga predpisa, posledicah, ki jih bo imel predlagani predpis za gospodarstvo, posledicah prepisa na okolje ipd. Kljub temu, da sta kakovostna predhodna ocena učinkov predloga predpisa kot tudi spremljanje učinkov po uveljavitvi predpisa, odločilnega pomena za odločanje in pripravo politike na posameznem področju, se učinki načrtovanih oziroma predlaganih zakonodajnih sprememb redno ne presojajo v skladu z obstoječim priročnikom za izvajanje presoje posledic predpisov in politik.

Pripravljena Metodologija za oceno učinkov predpisov na različna družbena področja je eden od predvidenih ukrepov iz Akcijskega načrta za izboljšanje postopka načrtovanja, priprave, sprejemanja in vrednotenja učinkov zakonodaje 2019–2022, ki ga je vlada sprejela v juliju 2019 in naslavlja priporočila, ki jih je po opravljeni reviziji v letu 2021 izdalo Računsko sodišče.

Aktivnosti v zvezi s pripravo metodologije so v letih 2021 in 2022 vključevale izvedbo številnih delavnic s člani delovnih skupin po posameznih vsebinskih področjih, v njihovem okviru pa so bila pripravljena metodološka izhodišča in vprašanja za celotno metodologijo. Osnutek metodologije je bil v juniju 2022 posredovan v širšo javno obravnavo, dokončno oblikovan predlog pa je nastal v procesu intenzivnega medresorskega usklajevanja ter ob tesnem sodelovanju Službe Vlade RS za zakonodajo.

Metodologija bo aplikativno podprta v novem informacijskem sistemu za pripravo predpisov MOPED (Modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov), ki ga vzpostavlja Služba vlade za zakonodajo. S tem bo pripravljavcem predpisov priprava ocene učinkov olajšana, hkrati pa bodo odločevalci na transparenten način dobili vse potrebne informacije tudi o možnih alternativnih predlogih in njihovih učinkih s ciljem sprejema strokovnih in celovitih odločitev pri oblikovanju politik.

Predvideno je, da bo aplikacija oziroma prilagojen sistem MOPED, kjer se bodo predpisi pripravljali na elektronski način in na enem mestu, zaživel do konca leta. Pripravljen bo tudi priročnik, za pripravljavce predpisov pa bomo v jeseni izvajali vsa potrebna usposabljanja.

Struktura in vsebina metodologije sledi obvezni vsebini predloga predpisa, ki jo določa 8.b člen Poslovnika Vlade RS. Z začetkom uporabe nove metodologije (po spremembi omenjenega člena poslovnika) se bo prenehala uporabljati aplikacija MSP test.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada daje soglasje Šolskemu centru Kranj za sprejetje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu

Vlada daje Šolskemu centru Kranj, kot drugemu javnemu partnerju, soglasje za sprejetje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »Energetska sanacija Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole Kranj - objekt B in objekt Srednje šole Izola«.

Šolski center Kranj je izpeljal javni razpis »Podelitev koncesije za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva na objektih Šolskega centra Kranj in Srednje šole Izola« v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu ter dne 14.7.2023 sprejel Odločitev o oddaji javnega razpisa ter izbral izvajalca javno-zasebnega partnerja.

Šolski center Kranj je za sprejetje pogodbe za sklenitev javno-zasebnega partnerstva v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, potreboval soglasje ustanovitelja Vlade Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Informacija o podpisu tehničnega dogovora glede izvedbe vaje Jackal Cave 2023

Vlada se je na seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Madžarske, Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Republike Bolgarije in Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške o zagotovitvi podpore države gostiteljice na vaji Jackal Cave 2023.

Vaja Jackal Cave 2023 je mednarodna vojaška vaja, ki bo potekala med 4. in 30. septembrom  na območju mest Szolnok in Ujdorogd na Madžarskem.

Slovenska vojska bo na vaji sodelovala z do 53 pripadniki, helikopterjem, transportnima tovornjakoma in terenskimi vozili.

Tehnični dogovor vsebuje določbe glede pravic in obveznosti udeležencev, predvsem glede zagotavljanja podpore države gostiteljice, finančnih in pravnih vidikov izvedbe vaje, nošenja orožja, zaščite sil, varstva okolja ter zdravstvene oskrbe. Vaja je načrtovana v Načrtu vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami leta 2023.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Stališče do Predloga sklepa Sveta o podpisu sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med EU in Republiko Slonokoščeno obalo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v EU

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o podpisu, v imenu Unije, sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (angleško Forest Law Enforcement, Governance and Trade - FLEGT). Republika Slovenija Predlog sklepa podpira.

S tem sporazumom se vzpostavljajo okvir, institucije in sistemi za sistem zagotavljanja zakonitosti lesa za shemo izdajanja dovoljenj FLEGT.

Cilj predmetnega sporazuma, ki je skladen s skupno zavezo pogodbenic za trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, je vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev, da so vsi lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Republike Slonokoščene obale uvažajo v Unijo, proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje s takimi lesnimi proizvodi. Ta sporazum zagotavlja tudi podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama za olajševanje in spodbujanje celovitega izvajanja sporazuma ter okrepitvi izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov. Sporazum določa tudi načela sodelovanja zainteresiranih strani, zaščitne ukrepe na področju socialnega varstva, odgovornosti in preglednosti ter mehanizme za pritožbe in poročanje o izvajanju sporazuma ter njegovo spremljanje. Sporazum temelji na načelu nediskriminacije, kar pomeni, da bodo vključeni deležniki iz gozdarskega sektorja in zunaj njega. Med njimi so deležniki iz zasebnega sektorja, civilne družbe in lokalnih skupnosti.

Vzpostavljena shema izdajanja dovoljenj omogoča preverjanje in potrjevanje zakonitosti lesnih proizvodov, izvoženih v EU in tretje države, pa tudi lesa, ki se prodaja na domačem trgu. Republika Slonokoščena obala se v zvezi z uvoženim lesom zavezuje, da bo zagotovila, da je bil pridobljen v skladu s pravom države porekla. Opredelitev zakonitosti temelji na celovitem sklopu nacionalnih in mednarodnih zakonov, ki jih je ratificirala Slonokoščena obala.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sporazum o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na  področju jedrske varnosti

Vlada je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Jedrsko regulatorno komisijo Združenih držav Amerike o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na  področju jedrske varnosti, podpisanega na Dunaju 21. marca 2023.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Mnenje vlade o pobudi za začetek postopka ocene ustavnosti dela Zakona o bančništvu

Vlada je sprejela mnenje o pobudi Sveta delavcev Nove Ljubljanske banke za začetek postopka za oceno ustavnosti dela Zakona o bančništvu. Vlada pobude ne podpira.

Sedanja ureditev šestega odstavka 36. člena omenjenega zakona je po mnenju vlade ustrezna in skladna z ustavo oziroma odločbami ustavnega sodišča, ki se nanašajo na ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju bank.

Vlada je to v mnenju podrobneje opredelila. Med drugim je pojasnila, da je ključna razlika med bankami in drugimi gospodarskimi družbami v sistemskem pomenu bank za finančno stabilnost in posledično celotno gospodarstvo, ki primarno zahteva učinkovito upravljanje s tveganji. Upoštevati je treba specifično naravo bančnega poslovanja in vlogo bank, ki morajo imeti vrhunsko usposobljeno upravo. Delavski zastopnik v upravi banke je po mnenju vlade nezdružljiv z zahtevo po neodvisnem upravljavskem kadru. Lahko sicer sodi v nadzorno, ne pa tudi v izvršno funkcijo.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada imenovala Ksenijo Vencelj za vršilko dolžnosti generalne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo

Vlada je izdala odločbo, s katero se Ksenija Vencelj s 1. septembrom 2023 imenuje za vršilko dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 29. februarja 2024.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Imenovanje članov Stalne avtonomne strokovne komisije za pripravo mnenja o usposobljenosti kandidatov, ki niso diplomati, za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata

Stalna avtonomna strokovna komisija je pristojna za pripravo mnenja, s katerim se ugotovi, ali je oseba, ki jo predlaga minister za zunanje zadeve in ni poklicni diplomat, usposobljena za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Mnenje strokovne komisije je obvezujoče.

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Stalne avtonomne strokovne komisije za pripravo mnenja o usposobljenosti kandidatov, ki niso diplomati, za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata.

Vlada je za predsednico komisije imenovala Vasilko Sancin, predstojnico katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti in Davorina Kračuna, profesorja ekonomske teorije in politike za člana komisije.

Ostali člani Stalne avtonomne strokovne komisije so doc. dr. Gorazd Justinek, dekan Fakultete za državne in evropske študije, član komisije; dr. Božo Cerar, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije, član komisije; in mag. Renata Cvelbar Bek, generalna sekretarka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, članica komisije.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve