Skoči do osrednje vsebine

Poplave 2023 in kultura

V petek, 4. avgusta 2023 zjutraj je bil aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Skladno s postopki je tudi Ministrstvo za kulturo aktiviralo svoj načrt dejavnosti. Med drugim smo pripravili usmeritve glede ravnanja z namočenim gradivom in poplavljenimi objekti.
Od poplave uničeno knjižnično gradivo v enoti Knjižnice Domžale, Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu

Uničeno knjižnično gradivo v enoti Knjižnice Domžale, Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu | Avtor: Barbara Zupanc

Na Ministrstvu za kulturo bomo naredili vse, da zaščitimo kulturno dediščino, predvsem pa so še vedno pomembna človeška življenja. Ministrstvo za kulturo, kot resor pristojen za kulturno dediščino, je nemudoma pričelo s pridobivanjem in zbiranjem informacij s terena, da bomo čim prej imeli čim bolj popolno sliko o škodi. 

V skladu z našim načrtom smo ustanovili posvetovalno skupino, v kateri so:

  • generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino,
  • generalni direktor Zavoda za varovanje kulturne dediščine,
  • direktor Arhiva Republike Slovenije,
  • direktor Narodnega muzeja Slovenije,
  • ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice in
  • sodelavci Ministrstva za kulturo.

Posvetovalna skupino bo koordinirala zbiranje informacij, sodelovala s strokovnimi ekipami na terenu in pri izdelavi sanacijskega načrta.

Na spletni strani Ministrstva smo pripravili posebno podstran oziroma projekt z naslovom Poplave 2023 in kultura. Na njej bomo zbirali pomembnejše informacije o ogroženi ali uničeni kulturni dediščini. Pripravili smo tudi koristne in praktične nasvete o tem, kako ravnati z razmočenim dokumentarnim in arhivskim gradivom, knjigami, fotografijami in objekti, ki so zgrajeni iz starejših materialov.

V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo razvili tudi aplikacijo za hiter popis škode na enotah nepremične kulturne dediščine, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine.

Aplikacija omogoča bolj učinkovito delo konservatorjev pri pregledu stanja na terenu in takojšen pregled nad zbranimi podatki. Z njo se zbirajo minimalni podatki o stanju objektov nepremične kulturne dediščine, ki bodo pomagali pri prvem ocenjevanju škode na kulturni dediščini. Z njo bomo pridobili informacije o škodi na objektih (kateri objekti, lokacije, obseg poškodb, vključno s fotografijami). Pri popisovanju škode po predpisani metodologiji bodo ti podatki podlaga in bo ocenjevanje škode lahko potekalo hitreje.

Zavod za varovanje kulturne dediščine bo prebivalce v prihodnjih dneh sicer pozval, naj pošljejo prijavo uničenih enot kulturne dediščine, ki jih bodo nato pregledali strokovnjaki konservatorji.