Skoči do osrednje vsebine

59. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada se je na današnji seji seznanila s Poročilom o uresničevanju samooskrbe in rabi kmetijskih zemljišč, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zaradi zagotavljanja prehranske samooskrbe vlada ministrstvu nalaga, da v skladu z ugotovitvami Poročila pristopi k pripravi sprememb predpisov s področja učinkovitega varovanja kmetijskih zemljišč. Poleg tega mora ministrstvo sprožiti postopke za izvedbo raziskave glede ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih posledic določitve minimalne ravni samooskrbe v Sloveniji.

V prvem delu Poročila so najprej pojasnjeni temeljni pojmi, ki se pojavljajo v povezavi s samooskrbo, kot so: prehranska varnost, prehranska suverenost in (prehranska) samooskrba in problematizira koncept samooskrbe v razmerah odprtega trga ter se dotakne tudi načina merjenja ravni samooskrbe. Poročilo prikaže stanje na področju doseganja samooskrbe in kot eno ključnih aktivnosti navaja potrebo po celoviti strokovni raziskavi ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih posledic določanja minimalne vzdržne stopnje nacionalne samooskrbe.

V nadaljevanju se Poročilo osredotoča na kmetijska zemljišča, ki so temelj za vsakršno prehransko samooskrbo, prehransko varnost in prehransko suverenost. V poročilu so predstavljeni stanje in trendi na področju rabe kmetijskih zemljišč, pri čemer se naslanja na tri vire podatkov, v katerih so zajeta kmetijska zemljišča: namenska raba kmetijskih zemljišč, evidenca dejanske rabe in register kmetijskih gospodarstev. Predstavljeni so različni sistemski mehanizmi, s katerimi se v Sloveniji varujejo in izboljšujejo kmetijska zemljišča. V okviru ukrepov izboljševanja kmetijskih zemljišč so pod drobnogled vzeti ukrepi, povezani z namakanjem ter odpravo zaraščanja kmetijskih zemljišč. Analizirani so tudi obstoječi in načrtovani državni prostorski načrti z vidika kmetijskih zemljišč. 

V zaključnem delu Poročilo podaja predloge sprememb tako za strateški načrt skupne kmetijske politike (SN 2023–2027) kot tudi izven SN 2023–2027. V tem delu poudarja, da je vprašanje prehranske samooskrbe izrazito večplastno vprašanje, ki ga ni mogoče omejiti zgolj na kmetijsko politiko ali zgolj na SN 2023–2027.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano