Evropska komisija je objavila nekatere ključne podatke o izvajanju okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa v letih 2021 in 2022 (poročilo v angleškem jeziku Horizon Europe Implementation 2021-2022 - Key figures v2). 31 odstotkov sredstev celotnega programa, katerega skupna vrednost znaša 95,5 milijard evrov, je bilo z letom 2022 že dodeljenih prijaviteljem, 12 odstotkov sredstev je tudi že izplačanih. Skrb zbujajoč je podatek, da kar 70 odstotkov vseh predlaganih projektov, ki so z vidika kakovosti pozitivno ocenjeni, zaradi omejitev proračuna ne prejme sredstev programa Obzorje Evropa. V kolikor bi želeli iz programa financirati vse pozitivno ocenjene projektne predloge, bi program Obzorje Evropa že v tem trenutku potreboval dodatnih 34 milijard evrov. Ob tem je pomembno izpostaviti tudi dejstvo, da se, po trenutno razpoložljivih podatkih, raven kakovosti predlaganih projektov krepi, saj je bilo v programu Obzorje Evropa pozitivno ocenjenih 54 odstotkov vseh projektnih predlogov, medtem ko je bilo v preteklem programu Obzorje 2020 pozitivno ocenjenih 46 odstotkov vseh projektnih predlogov.

Projektne predloge so pripravili prijavitelji iz 180-ih različnih držav, med katerimi so sicer kar 82 odstotkov vseh predlogov pripravili prijavitelji iz držav članic EU. Nizka ostaja udeležba držav skupine Širitev sodelovanja in spodbujanje odličnosti, med katere sodi tudi Slovenija, saj so prijavitelji iz teh držav pripravili zgolj 19 odstotkov projektnih predlogov, ki izvirajo iz držav članic EU, čeprav predstavljajo te države 26 odstotkov celotne populacije EU. Prav tako udeleženci iz navedene skupine držav predstavljajo zgolj 14 odstotkov vseh uspešnih prijaviteljev. Prijavitelji iz Slovenije sicer izstopajo po ravni uspešnosti prijav, saj s 23 odstotki presegajo povprečno vrednost uspešnosti vseh prijaviteljev, ki znaša nekaj manj kot 16 odstotkov.

Skoraj 50 odstotkov vseh prijav sicer generirajo prijavitelji iz štirih držav članic EU in sicer Španije, Italije, Nemčije in Francije, ki ob tem prejmejo tudi preko 50 odstotkov vseh sredstev programa Obzorje Evropa. V kolikor se podatke ovrednoti z vidika velikosti raziskovalne skupnosti, prijavitelji projektov najpogosteje izvirajo s Cipra, iz Grčije, Luksemburga in Estonije. Po takšnem merilu se prijavitelji iz Slovenije z 20-imi prijavami na 1.000 raziskovalcev umeščajo na 6. mesto držav, iz katerih najbolj pogosto izvirajo prijavitelji.

Kot zanimivost velja izpostaviti tudi podatek, da skoraj 40 odstotkov vseh projektnih prijav oddajo udeleženci iz visokošolskih ustanov, ki posledično prejmejo tudi največ sredstev programa Obzorje Evropa (5,3 milijarde evrov). Prijavitelji, ki prihajajo iz raziskovalnih organizacij, po deležu projektnih prijav zaostajajo tudi za zasebnimi profitnimi organizacijami (29 odstotkov) in so z 20 odstotki vseh projektnih prijav tudi precej pod ravnjo deleža prijav, ki so jih oddali v okviru programa Obzorje 2020 (40,1 odstotek).

Glede na delež prejetih sredstev programa Obzorje Evropa so sicer prijavitelji iz raziskovalnih organizacij uspešnejši, saj prejmejo 27 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev in zgolj minimalno zaostajajo za prijavitelji iz visokošolskih ustanov (33 odstotkov) in prijavitelji iz zasebnih profitnih organizacij (30 odstotkov). Ob tem velja izpostaviti, da so razmerja po tipu udeležencev primerljiva s podatki programa Obzorje 2020. Pomemben dosežek celotnega programa Obzorje Evropa predstavlja tudi podatek, da več kot 30 odstotkov vseh udeležencev predstavljajo nove institucije in organizacije, ki doslej niso sodelovale v okvirnih programih EU.

Na nacionalni ravni je sicer slika nekoliko drugačna, saj prijavitelji iz raziskovalnih organizacij predstavljajo 40,5 odstotka vseh uspešnih prijav, sledijo jim prijavitelji iz zasebnih profitnih organizacij z 29 odstotki in visokošolske ustanove z 22,5 odstotka vseh uspešnih prijav. So pa med 6-imi najbolj uspešnimi prijavitelji v Sloveniji kar tri slovenske univerze. Tudi med slovenskimi prijavitelji je opaziti porast uspešnosti javnih ustanov, ki niso ne visokošolske ustanove ne raziskovalne organizacije, saj prijavijo 5,7 odstotka uspešnih projektov.

Na splošno podatki izvajanja programa Obzorje Evropa v letih 2021 in 2022 kažejo določen napredek tako na ravni EU, kjer so vrednosti nekaterih ključnih kazalnikov v primerjavi s programom Obzorje 2020 višje oziroma boljše. Enako splošno oceno je mogoče podati tudi za slovenske udeležence v programu, saj so slovenski prijavitelji v okviru programa Obzorje Evropa v letih 2021 in 2022 nadpovprečno uspešni in se po določenih merilih uvrščamo med najuspešnejše države članice EU.