Vlada je začela z obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in predloga novele zakona o socialnem varstvu. Vlada je obravnavo obeh predlogov zakonov prekinila, pred potrjevanjem obeh zakonskih predlogov na vladi, predvidoma na dopisni seji, pa bosta poslana v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet. 

Uredba o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov

Do pomoči bodo upravičene investicije v nove proizvodne naprave glede na inštalirano moč in za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote ter proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, in sicer:

• proizvodnjo el. energije iz SE, GE in HE z inštalirano močjo enako ali manj od 1 MW oziroma enako ali manj od 6 MW, če je proizvodna naprava v stoodstotni lasti malih ali srednjih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba;
• proizvodnjo el. energije iz VE z inštalirano močjo enako ali manj od 1 MW oziroma enako ali manj od 18 MW, če je proizvodna naprava v stoodstotni lasti mikro in malih podjetij ali skupnosti OVE;
• soproizvodnjo el. energije in toplote iz lesne biomase, geotermalne energije, bioplina, deponijskega plina in plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak;
• proizvodnjo toplote iz lesne biomase, energije okolice, sončne in geotermalne energije, vključno s toplotnimi črpalkami.

V okviru teh projektov je lahko vključeno tudi shranjevanje električne ali toplotne energije.

Upravičenci za dodelitev pomoči so pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in samoupravne lokalne skupnosti.

Za podpore bo na voljo 150 milijonov EUR, javni poziv pa bo pripravljen predvidoma v mesecu septembru 2023, izvajal ga bo Center za podpore Borzen d. o. o.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta: seznanitev z osnutkom 

Vlada se je seznanila z Osnutkom posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in ga posreduje Evropski komisiji do 30. junija 2023 ter Državnemu zboru. Vlada nalaga Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da ji do 30. junija 2024 predloži v obravnavo in sprejem posodobljen Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pristojno za področje energije (prej Ministrstvo za infrastrukturo), je že v začetku leta 2022 začelo z aktivnostmi za posodobitev NEPN, med drugim:

• pridobljena je bila celovita strokovna tehnična podpora, ki jo zagotavlja konzorcij institucij pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan« (spomladi 2022),
• celovito je bila prenovljena spletna stran NEPN (poleti 2022),
• pripravljen je bil okvirni načrt posvetovanja z javnostjo (poleti 2022),
• izvajati se je začel postopek celovite presoje vplivov na okolje (poleti 2022),
• pripravljeno je bilo Poročilo o izvajanju NEPN (za leto 2020) (poleti 2022),
• odvilo se je prvo (preliminarno) posvetovanje z javnostjo glede ciljev in usmeritev posodobitve NEPN (jeseni 2022),
• oblikovana je bila Medresorska delovna skupina za NEPN in Dolgoročno podnebno strategijo, ki je že začela z delom,
• začela se je posodobitev strokovnih podlag (jeseni 2022),
• pridobljena je bila celovita strokovna in tehnična podpora za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje, ki jo zagotavlja konzorcij institucij pod vodstvom Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) (spomladi 2023),
• opravljeno je bilo prvo celovito dvoletno poročanje Evropski komisiji o izvajanju NEPN in pripravljeno kratko poročilo (spomladi 2023),
• pripravljen je bil Posvetovalni dokument – Scenariji posodobitve NEPN (spomladi 2023),
• odvilo se je drugo posvetovanje z javnostjo glede scenarijev posodobitve NEPN (spomladi 2023),
• opravljen je bil en krog medresorskega usklajevanja glede scenarijev posodobitve NEPN (s poudarkom na usmeritvah in ciljih),
• pripravljen je bil prvi osnutek posodobitve NEPN, ki je predložen Vladi Republike Slovenije v seznanitev in bo skladno z Uredbo (EU) 2018/1999 predložen Evropski komisiji do 30. junija 2023.

Prvi osnutek posodobitve NEPN vsebuje osnutek posodobitve strokovnih podlag (tj. 4. poglavje NEPN) in osnutek posodobitve usmeritev in ciljev NEPN (2. poglavje NEPN). Ta osnutek ne vsebuje osnutka posodobitve politik in ukrepov (3. poglavje NEPN) in ne prejudicira končne posodobitve NEPN.

Za namen programiranja ukrepov NEPN (3. poglavje NEPN) vsa ministrstva skrbno pretehtajo ukrepe v veljavnem NEPN, pri katerih sodelujejo, in do 30. junija 2023 Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo dajo celovit odziv, katere od teh ukrepov in v kakšni obliki ohraniti v posodobljenem NEPN, vključno s predlogi novih ukrepov, z namenom doseganja čim bolj ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030. Na podlagi pridobljenih pripomb in predlogov, že prejetih pripomb iz posvetovanja z javnostjo in osnutkom posodobitve strokovnih podlag bo poleti in jeseni 2023 potekalo programiranje ukrepov posodobljenega NEPN. V povezavi s tem bo intenzivno medresorsko usklajevanje potekalo jeseni 2023 s ciljem, da se pripravi celovit osnutek posodobitve ciljev, politik in ukrepov NEPN (torej 2., 3. in 4. poglavja NEPN), na podlagi katerega bo potem mogoče začeti s pripravo okoljskega poročila.

Jeseni 2023 se predvideva posvetovanje s sosednjimi državami in do konca leta prejem priporočil s strani Evropske komisije. Posodobitev strokovnih podlag bo zaključena v začetku leta 2024. Spomladi tega leta bo zaključena celovita presoja vplivov na okolje, opravljeno bo tudi ponovno posvetovanje z javnostjo. Na podlagi teh aktivnosti in upoštevajoč predloge iz sprotnega posvetovanja z ministrstvi se bo osnutek posodobitve NEPN ustrezno spreminjal, dopolnjeval in nadgrajeval. Posodobljeni NEPN bo Vlada Republike Slovenije sprejela in predložila Evropski komisiji, skladno z Uredbo (EU) 2018/1999, do 30. junija 2024.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Predlog novele Zakona o kmetijstvu

Na današnji seji vlade je bila sprejeta novela Zakona o kmetijstvu.

Posledice pandemije covid in vojne v Ukrajini so močno vplivale in še vedno vplivajo tako na svetovno gospodarstvo kot tudi na delovanje v verigi preskrbe s hrano od kmeta do kupca. Pokazale pa so tudi, kako pomembno je za vsako državo zagotavljanje prehranske varnosti.

Naš cilj je, da se bomo kot država lahko učinkovito in hitro odzivali na takšne zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje prehranske verige. Zato smo vzpostavili mehanizem zbiranja in spremljanja podatkov od kmeta do kupca. S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, bomo lahko hitro in učinkovito reagirali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti.

Kot država smo dolžni poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za naše ljudi. Pomemben element prehranske varnosti je tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike.

Zakon o kmetijstvu prinaša dve ključni spremembi. Prva sprememba se nanaša na prenos pristojnosti glede spremljanja cen kmetijskih in živilskih proizvodov z Ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S spremembo zakona je določena pravna podlaga za zbiranje in analiziranje podatkov o cenah, količinah in poreklu v verigi preskrbe s hrano. Kmetijski resor je odgovoren za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo zbirala odkupne in prodajne cene na enoto, odkupne in prodane količine ter podatke o poreklu proizvodov. V nadzor nad poročanjem bodo vključeni inšpekcijski organi, in sicer:

• Inšpektorat za kmetijstvo pri pridelovalcih
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri predelovalcih in posrednikih
• tržna inšpekcija pa pri trgovcih.

Druga sprememba zakona se nanaša na ohranjanje ter razvoj kmetijstva v zamejstvu. Predlog zakona namreč ureja tudi pravno podlago za financiranje kmetijske dejavnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu. Financiranje kmetijskih organizacij se bo izvajalo na podlagi letnih programov dela. Zakon predvideva tudi komisijo za izbor organizacij in potrditev večletnega programa ter komisijo za pregled letnih programov dela in poročil o izvedenih nalogah letnega programa dela, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva in urada za zamejce.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano