Pismo je podpisalo 11 držav – poleg Slovenije so to storile še Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Hrvaška, Litva, Luksemburg in Latvija. Države se zavedajo, da temelj uspešnega naslavljanja različnih izzivov predstavljajo vzdržne javne finance, ki zagotavljajo stabilnost, gospodarsko rast in hkrati puščajo manevrski prostor za soočanje z izzivi v vseh državah članicah in Evropski uniji kot celoti – danes in na dolgi rok. Pri tem nam pomaga Pakt za stabilnost in rast, ki opredeljuje fiskalna pravila.

Ker odplačevanje javnega dolga še posebej v času rastočih obrestnih mer predstavlja veliko breme, denar za obresti pa bi bilo bolj smiselno porabiti za druge prioritete, se države podpisnice strinjajo, da morajo fiskalna pravila po epidemiji covida-19 in energetski krizi znova začeti veljati, vendar v obliki, ki bo v prihodnjih letih omogočala ustrezno upravljanje javnih financ in izvajanje aktualnih prednostnih nalog. Potrebujemo torej pravila, prilagojena novi realnosti.

Države podpisnice se zavzemajo za enostavna pravila, ki jih je možno upoštevati oziroma izvajati v vseh državah članicah, ter za zanesljiva, transparentna in zavezujoča fiskalna pravila, ki omogočajo enostavno preverjanje, koliko jih države spoštujejo. Vse to je podlaga za enakopravno obravnavo držav članic, so zapisale podpisnice. Zavzemajo se za srednjeročni pristop, ki bi zagotavljal bolj postopne, a hkrati še vedno ambiciozne prilagoditve javnih financ. To je še posebej pomembno za Slovenijo. 

Ozadje reforme fiskalnih pravil

Da je fiskalna pravila oziroma okvir ekonomskega upravljanja v Evropski uniji treba prilagoditi aktualnim izzivom, s katerimi se na različnih področjih sooča evropsko gospodarstvo, je znano že nekaj časa, zavedanje o tem pa sta še okrepili epidemija covida-19 in kasnejša energetska kriza, povezana z vojno v Ukrajini. Obe krizi sta še dodatno obremenili javne finance držav članic, saj so morale te z obsežnimi intervencijami pomagati gospodarstvu in prebivalstvu ter tako preprečiti še večjo škodo.

Fiskalna pravila v času covida-19 in energetske krize niso oziroma ne veljajo, po letu 2023 pa bo tako imenovana splošna odstopna klavzula od fiskalnih omejitev prenehala veljati. Fiskalna pravila bodo tako znova začela veljati, Evropska komisija in države članice pa si prizadevajo, da bi ob tej priložnosti začeli uporabljati prenovljena fiskalna pravila.

Evropska komisija, ki je javno razpravo o reformi fiskalnih pravil začela februarja 2020, je novembra lani objavila komunikacijo, v kateri je podala usmeritve za reformo okvira ekonomskega upravljanja Evropske unije. Namen teh usmeritev je vzpostaviti enostavnejši in preglednejši okvir z boljšimi pravili za izvajanje, kar bi prispevalo k vzdržnosti dolga in spodbudilo trajnostno rast s premišljenimi reformami in naložbami. Usmeritve za reformo je nato marca letos podal tudi Svet Evropske unije, aprila pa je Komisija predložila tri zakonodajne predloge za reformo, ki jih bodo finančni ministri Evropske unije prvič obravnavali na petkovem zasedanju v Luksemburgu.

Slovenija je bila ves čas aktivno vključena v razprave o reformi fiskalnih pravil. Vseskozi smo poudarjali, da je treba dogovor o novih pravilih doseči čim prej. Povezujemo se z vsemi državami, s katerimi imamo skupna stališča in ki si prizadevajo za to, da so pravila narejena po meri vseh držav, tudi malih, in da upoštevajo posebnosti posameznih držav.

K razpravi o reformi fiskalnih pravil smo prispevali tudi z odmevnim mednarodnim dogodkom z naslovom Reforma ekonomskega upravljanja Evropske unije – iskanje soglasja za zagotavljanje vzdržnosti in rasti, ki smo ga marca letos organizirali na Brdu pri Kranju.