Seznanitev vlade z informacijo ministra, pristojnega za energijo, glede izplačila dobičkov in nagrad poslovodstvu za podjetja iste skupine oziroma povezana podjetja, ki so prejela pomoč po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Vlada se je seznanila z informacijo ministra, pristojnega za energijo, glede izplačila dobičkov in nagrad poslovodstvu za podjetja iste skupine oziroma povezana podjetja, ki so prejela pomoč po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.

Vlada meni, da je šlo za ravnanje gospodarskih subjektov, ki je v nasprotju z namenom zakona pomagati družbam, ki so dejansko v težavah zaradi energetske krize.

Vlada se je seznanila z informacijo ministra, pristojnega za gospodarstvo, o že izvedenih ukrepih s tem v zvezi. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ukrene tudi vse potrebno za takojšnjo okrepitev nadzora nad izvajanjem Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in za takojšnjo izvedbo postopkov za izdajo odločb o vračilu neupravičeno prejete pomoči v skladu z zakonom.

Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom nemudoma izvede izterjavo vračila neupravičeno prejete pomoči.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada o izhodiščih za usklajevanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in odgovoru glede regresa za letni dopust v letu 2023

Vlada je sprejela izhodišča za usklajevanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v okviru pogajanj za prenovo plačnega sistema javnega sektorja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in odgovor reprezentativnim sindikatom javnega sektorja glede regresa za letni dopust v letu 2023.

Vlada pojasnjuje, da bo zaradi višje minimalne plače tudi regres za letni dopust za zaposlene v javnem sektorju letos znatno višji. Minimalni regres je lani znašal 1.074,43 evra, medtem ko v letos znaša 1.203,36 evra, kar pomeni, da je letos višji za okvirno 129 evrov.

Vlada je s tem javnim uslužbencem že zagotovila višji regres, ob že realiziranem povišanju plač in predvideni odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah. 

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi

Vlada je sprejela Predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi in ga poslala v obravnavo v Državni zbor.

Predlog spremembe Zakona o verski svobodi posega le v prvi odstavek 27. člena zakona, v predhodnih določbah pa ukinja Uredbo o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev (Uredba). Uredba je namreč v nasprotju z Zakonom o verski svobodi.

V zakonski podlagi se viša osnova za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti iz najmanj 48% na 60%.

Uredba, ki jo Predlog spremembe Zakona o verski svobodi ukinja, zdaj v 4. členu namensko državno finančno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost uslužbencev cerkve ali druge verske skupnosti določa v višini 100 % osnove, če je cerkvi ali verski skupnosti priznan status splošne koristne organizacije po 2. in 3. členu uredbe, za cerkve ali verske skupnosti, ki jim ta status ni priznan, pa določa pomoč v višini 60 % osnove. S takšno dikcijo je Uredba vzpostavila neenako obravnavo verskih skupnosti.

Predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi zvišuje finančno pomoč, ki jo je na 48% leta 2012 določili Zakon za uravnoteženje javnih finance (ZUJF). Višino finančne pomoči usklajuje z višino, ki jo prejemajo drugi deležniki.

Na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi so do finančne pomoči upravičene Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, Srbska pravoslavna cerkev in Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. 

Po 33. členu so do finančne pomoči upravičene Krščanska adventistična cerkev, Evangelijska binkoštna cerkev ter Slovenska muslimanska skupnost.

Vir: Ministrstvo za kulturo