Vodstvo ministrstva pospešeno uresničuje izvedbo vrste razvojnih projektov v obdobju do leta 2026, s čimer želimo modernizirati Slovensko vojsko ter ob tem spodbuditi tudi slovensko obrambno industrijo in domače raziskovalce, da se vključijo v te procese. Pri tem vseskozi zasledujemo tudi cilj, da so inovacije dvonamenske, da torej omogočajo dvojno rabo, tako za obrambo kot tudi v okviru sistema zaščite, reševanja in pomoči. V letošnjem letu Ministrstvo za obrambo za področje raziskav in razvoja namenja 12,5 milijona evrov, naslednje leto pa bomo za to namenili 23 milijonov evrov.

Današnji slovesen podpis pogodb za projekte z grozdi slovenskih podjetij za ministrstvo predstavlja mejnik pri modernizaciji Slovenske vojske in je eden prvih zelo konkretnih rezultatov naših prizadevanj, tako z domačim kot tudi z evropskim financiranjem.

Ena od dveh danes podpisanih pogodb je namenjena izvedbi nacionalnega raziskovalno-razvojnega projekta, in sicer tehnološkega modela lahkega daljinsko vodenega sistema zračne obrambe Mangart 25, ki bo na lahko kolesno oklepno vozilo (LKOV) 4x4 Oshkosh integriran v kupoli. Pogodbo sta podpisala minister Marjan Šarec in direktor podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević.

Navedeni tehnološki model sistema zračne obrambe bo opremljen s topom kalibra 25 mm, s katerim se bo izvajalo kinetično delovanje na brezpilotne letalnike in druga zračna plovila oziroma cilje na zemlji na razdaljah do 3000 metrov, mitraljezom kalibra 7,62 mm, elektro-optično namerilno-opazovalno napravo in radarjem AESA (angleško Active Electronically scanned Array).

Oborožitvena postaja bo modularna in jo bomo z manjšimi prilagoditvami lahko integrirali na druga vozila Slovenske vojske ali jo opremili z orožji drugačnega kalibra ter z dodatnimi podsistemi, kot so sistem za opozarjanje na lasersko označevanje, akustični senzor strelov, protioklepni raketni vodeni sistem, rakete zemlja-zrak, brezpilotni letalniki, ali z algoritmi strojnega učenja ter umetne inteligence v sistemih odkrivanja, identifikacije in sledenja ciljev.

V tehnološki model bo integriran stimulator alarmov na detektorjih leta protiletalskih raket, nameščenih v letalih, ki je bil razvit in ga proizvajajo v Sloveniji. V sklopu projekta bodo razviti tudi digitalni dvojček, trenažer in simulator daljinsko vodenega sistema zračne obrambe.

Na Ministrstvu za obrambo pričakujemo, da bo navedeni raziskovalno-razvojni projekt v 24 mesecih od podpisa pogodbe v celoti izvedel konzorcij slovenskih podjetij ASH, Guardiaris, Carboteh Technologies, Leokom in kot vodilno ljubljansko podjetje Valhalla Turrets. S projektom krepimo obrambno razvojno-raziskovalno, industrijsko in tehnološko bazo v Sloveniji ter povečujemo stopnjo obrambnotehnološke samooskrbe. Z uspešno izvedbo projekta se odpirajo tudi priložnosti za vključevanje slovenske obrambne industrije v skupne evropske razvojne projekte. Vrednost projekta je nekaj več kot 4,914 milijona evrov z vključenim DDV.

Minister za obrambo Marjan Šarec je v nadaljevanju z direktorjem združenja TECES mag. Matejem Gajzerjem podpisal pismo o nameri glede sodelovanja med Ministrstvom za obrambo in mariborskim združenjem TECES pri izvajanju evropskega projekta INDY.

Gre za projekt zasnove energetsko učinkovitih razmestljivih in neodvisnih vojaških taborov kot enega izmed prvih strateških projektov ozelenitve evropskega obrambnega sektorja. Projekt sledi glavnim vodilom Evropske unije pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, povečevanju energetske učinkovitosti in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje ter povečevanju neodvisnosti evropske tehnološko-industrijske baze. Trajal bo 26 mesecev oziroma do konca januarja 2025, v njem pa sodeluje devet držav Evropske unije z 22 podjetji in znanstvenimi ustanovami. Slovenija je v konzorciju podjetij in ustanov vodilna država, zato je to za slovensko industrijo in raziskovalne organizacije največji projekt. Podrobnosti glede projekta so deležniki opredelili na tako imenovanem kick-off sestanku sredi februarja letos v Mariboru. Vrednost projekta znaša 14,2 milijona evrov, v celoti pa ga financira Evropski obrambni sklad. Skupaj z ljubljansko in mariborsko univerzo ter podjetjem Kolektor Setup bodo slovenski deležniki prejeli več kot 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Združenje TECES in Ministrstvo za obrambo ta projekt koordinirata.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec in direktor podjetja Arctur Tomi Ilijaš sta danes podpisala tudi pogodbo za nakup brezpilotnega letalnika z jedrsko, radiološko, kemično in biološko (JRKB) nadgradnjo kot implementacijo zmogljivosti iz projekta Stalnega strukturnega sodelovanja v okviru Evropske unije (angleško Permanent Structured Cooperation - PESCO).

Pogodba izhaja iz PESCO investicijskega projekta JRKB nadzora kot storitve. V projektu, ki ga vodi Avstrija, poleg Slovenije sodelujeta še Hrvaška in Madžarska, namenjen je razvoju obrambnih zmogljivosti Evropske unije z navedenih področij do maja 2024, njegova skupna vrednost pa je 10 milijonov evrov. Evropska komisija od tega zagotavlja približno 6,5 milijona evrov, 3,5 milijona evrov pa so prispevale sodelujoče države, od tega 400.000 evrov Slovenija. V projektu sodelujejo slovenska podjetja C-Astral, Mil Sistemika, IOS, Onedrone in novogoriški Arctur kot vodilno podjetje v slovenskem konzorciju. Z našim nacionalnim prispevkom podpiramo slovensko obrambno industrijo in integracijo njenih produktov v prostor Evropske unije. Evropska komisija pri tem financira dorazvoj tehnologije slovenskih podjetij, tehnično testiranje, standardizacijo in certificiranje, in sicer v višini skoraj 730.000 evrov.

Navedeni projekt nadgrajujemo na nacionalni ravni, in sicer s podpisom pogodbe med ministrstvom ter podjetjem Arctur kot vodilnim podjetjem navedenega slovenskega konzorcija o nakupu brezpilotnega letalnika s tehnološkim demonstratorjem za prepoznavanje JRKB situacije v kontaminiranem območju. Te zmogljivosti bodo omogočale zgodnje zaznavanje navedenih nevarnosti, hiter odziv in ukrepanje tako za obrambo Republike Slovenije kot za potrebe tako imenovane dvojne uporabe ob naravnih in drugih nesrečah, s čimer bo zagotovljena višja stopnja JRKB varnosti in zaščite za ljudi, naravne vire in materialna sredstva. Vrednost pogodbe za nakup brezpilotnega letalnika znaša dobrih 1,153 milijona evrov skupaj z DDV, vključuje pa komplet dobave sistema brezpilotnega letalnika z usposobljenimi piloti in operaterji do avgusta prihodnjega leta.