Socialnovarstveni programi za otroke in mladostnike s težavami v odraščanju ter programi na področju duševnega zdravja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, ki pokriva 10 ciljnih skupin oziroma področij: preprečevanje nasilja, zasvojenost, duševno zdravje, brezdomci, otroci in mladostniki, starejši, invalidi, Romi, programi za žrtve kaznivih dejanj in drugi programi. V letu 2023 MDDSZ sofinancira 192 različnih socialnovarstvenih programov.

Socialnovarstvene programe izvajajo večinoma nevladne organizacije, izvajajo pa jih tudi centri za socialno delo.

MDDSZ v letu 2023 sofinancira 31 socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja (v skupni višini 4,8 milijona evrov), od tega je 23 javnih (večletnih) in 8 razvojnih (enoletnih).

Programi se izvajajo v obliki: stanovanjskih skupin, prehodnih stanovanjskih skupin, odprtih stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, dnevnih centrov s skupinami za samopomoč, programov psihosocialnega svetovanja, informiranja, terenskega dela, zagovorništva in telefonskega svetovanja.

V različne programe na področju duševnega zdravja je bilo v letu 2022 vključenih okrog 4500 oseb, opravljenih pa je bilo tudi približno 25.000 storitev oziroma telefonskih pogovorov z anonimnimi uporabniki. V letu 2023 MDDSZ za socialnovarstvene programe na področju duševnega zdravja namenja 1,5 milijona evrov več kot v letu 2020.

Programi na področju duševnega zdravja naslavljajo različne ciljne skupine uporabnikov.

Programi dnevnih centrov, informacijskih pisarn in svetovalnic so namenjeni osebam s težavami v duševnem zdravju ter tistim, ki so zaradi svojih značilnosti izpostavljene večjemu tveganju za razvoj duševne motnje oziroma bolezni (tudi svojcem in prijateljem oseb s težavami v duševnem zdravju). Zlasti so namenjeni osebam po odpustu iz bolnišnice oziroma v procesu ambulantnega psihiatričnega zdravljenja.

Programi stanovanjskih skupin so namenjeni posameznikom, ki se znajdejo v duševni stiski in potrebujejo celovito pomoč in bivališče, da se lahko umaknejo iz okolja, ki ogroža njihovo duševno zdravje, oziroma ki zaradi različnih razlogov ne zmorejo več bivati v lastnem bivalnem okolju ter potrebujejo strokovno pomoč in podporo za optimalno funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Programi stanovanjskih skupin so namenjeni tudi osebam, ki prihajajo iz posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki lahko sobivajo z drugimi osebami v stanovanjski skupini, imajo sposobnost prilagajanja spremembam in ne potrebujejo štiriindvajseturnega spremljanja, vodenja in podpore ter osebam, ki so pod skrbništvom ali se zanje ureja ustrezna oblika skrbništva in niso vključeni v druge organizirane oblike pomoči. Odprte stanovanjske skupine so namenjene osebam, ki bivajo samostojno, potrebujejo pa podporo in spremljanje pri samostojnem življenju.

Program zagovorništva je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju, ki za varovanje svojih interesov in pravic potrebujejo zagovornika.

V programe na področju duševnega zdravja se največ uporabnikov vključi preko centrov za socialno delo, sledijo tisti, ki pridejo preko drugih socialnovarstvenih programov, preko svojcev, prijateljev in znancev.

V okviru socialnovarstvenih programov v letu 2023 sofinancira tudi programe namenjene otrokom in mladostnikom, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje in mladostnikom s težavami v odraščanju.

V letu 2023 MDDSZ sofinancira 22 programov za otroke in mladostnike v skupni višini 1,9 milijona evrov, od tega 20 javnih (večletnih) in 2 razvojna (enoletna) programa

Programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom in dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključujejo tudi svetovanje in skupnostno svetovalno delo.

Glavni cilji programov so krepiti socialno vključenost in krepitev socialne mreže otrok in mladostnikov, nuditi podporo pri aktivnem reševanju različnih stisk in težav, krepiti socialne kompetence, kakovostno preživljanje prostega časa, izboljšanje učnih navad in odnosa do šolskih obveznosti, nekateri programi nudijo tudi psihosocialno svetovanje otrokom in mladostnikom.

V navedene programe se vključujejo otroci iz manj spodbudnih okolij, s težavami v odraščanju, s težavami v družinskih odnosih (nasilje, zasvojenosti…), z učnimi težavami. V skupnostne akcije se lahko vključujejo tudi drugi otroci in mladostniki z različnimi težavami v družini ali skupnosti.

Koordinacija obravnave v skupnosti, zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja in vloga centrov za socialno delo

Koordinatorji obravnave v skupnosti so zaposleni na centrih za socialno delo.

Njihova primarna naloga je priprava načrta obravnavne v skupnosti ter koordiniranje in nadziranje izvajanje načrta obravnave. Načrt obravnave v skupnosti se pripravi skupaj z osebo in v sodelovanju z multidisciplinarnim timom, sprejme pa ga center za socialno delo. 

Obravnava v skupnosti je izvajanje pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave.

Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja

Pravico do zastopnikov imajo osebe v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah, v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Primarno skrbijo za zagotavljanje pravic oseb s težavami v duševnem zdravju: pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk, pravica do sprejemanja obiskov, pravica do uporabe telefona, pravica do gibanja, pravica do zastopnika.

Centri za socialno delo (CSD) so v podporo in pomoč tako posameznikom kot družinam, ki se soočajo s težavni v duševnem zdravju zagotavljajo tudi socialnovarstvene storitve, kot so prava socialna pomoč, osebna pomoč in pomoč družini za dom.

Otrokom in mladostnikom pa se pomoč in podpora lahko zagotovi tudi v okviru kriznih centrov za otroke in kriznih centrov za otroke in mladostnike, organiziranih pri CSD. Namen in cilj delovanja kriznih centrov za otroke in mladostnike (KCM) je predvsem v zagotavljanje pomoči otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v akutni stiski, zaradi katere je nujna izločitev iz okolja, v katerem bivajo. V kriznem centru pomoč najdejo otroci in mladostniki, ki so v kakršnikoli stiski, ki je v domačem okolju ne morejo razrešiti: nevzdržne razmere doma (psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, alkoholizem staršev…), čustvena prizadetost, adolescentna kriza, težave v povezavi s šolo. Otroci oziroma mladostniki pa lahko pridejo tudi samo na pogovor. KCM-ji delujejo neprekinjeno 24 ur na dan. Trajanje namestitve je praviloma do tri tedne, v izjemnih primerih pa je možno tudi podaljšanje.