Pod sloganom letošnje kampanje: »Ženske in intelektualna lastnina: pospeševanje inovativnosti in ustvarjalnosti« so v ospredje postavljeni izjemni uspehi izumiteljic, ustvarjalk in podjetnic ter njihov prispevek h kulturnemu in gospodarskemu razvoju pa tudi izzivi in prepreke, s katerimi se srečujejo. 

Pravice intelektualne lastnine prinašajo številne prednosti na trgu ter neposredno vplivajo na rast gospodarstva na vseh ravneh razvoja. Ustvarjalke in inovatorke pomembno sooblikujejo skupno prihodnost, zato si moramo prizadevati za zmanjševanje razlike med zastopanostjo spolov.

Raziskave kažejo na občutno vrzel med zastopanostjo spolov

WIPO študija o globalni razliki med spoloma na področju inovacij in ustvarjalnosti ugotavlja, da so ženske v letu 2022 kot izumiteljice sodelovale pri razvoju le 16,2 odstotka tehnologij, za katere je vložena patentna prijava v skladu s Pogodbo o sodelovanju na področju patentov (angleško Patent Cooperation Treaty - PCT) oziroma, da je bil v 96 odstotkih PCT prijav kot izumitelj naveden vsaj en moški in le v tretjini prijav vsaj ena izumiteljica. Ob trenutni stopnji rasti deleža bi bila enakost spolov dosežena šele leta 2064.

WIPO je zato zbiranje podatkov, strateške nasvete državam ter pilotne projekte naslovil v nedavno objavljenem akcijskem načrtu o vlogi intelektualne lastnine pri podpori žensk in deklet (dokument v angleščini).

Tudi podatki raziskave Evropskega patentnega urada (angleško European Patent Office – EPO) o sodelovanju žensk pri izumiteljski dejavnosti niso rožnati. Le 13,2 odstotka evropskih izumiteljev, navedenih v patentnih prijavah, je žensk. Slovenija se na tem področju s 17,4 odstotka uvršča nekoliko nad evropsko povprečje.

Na današnji dan objavljena študija Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office - EUIPO), ki obravnava ženske v oblikovalskem sektorju (dokument v angleščini), razkriva, da je Evropska unija po deležu oblikovalk precej pod ravnmi Južne Koreje, Kitajske in Združenih držav Amerike. Oblikovalke v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot njihovi moški kolegi in so bile navedene v zgolj 20,9 odstotka prijavah  modelov Skupnosti, ki so bili registrirani pri EUIPO. Tudi na tem področju Slovenija rahlo prednjači, saj je povprečje deleža žensk znašalo 21,2 odstotka.

Brošura Slovenske ustvarjalke ter avtorska in sorodne pravice

Na uradu se svetovni kampanji pridružujemo z različnimi aktivnostmi. Poleg spletnega predavanja o osnovah intelektualne lastnine, ki je bilo izvedeno ob tej priložnosti in namenjeno prav ženskam, smo pomen varstva intelektualne lastnine predstavili tudi več sto udeleženkam srečanja slovenskih podjetnic.

Navdihujočim ženskam pa se poklanjamo z izdajo brošure, ki predstavlja šestnajst pomembnih slovenskih ustvarjalk 19. in 20. stoletja, ki so delovale na področju literature, likovne umetnosti, gledališča, plesa, novinarstva, prevajanja in poučevanja.

V času, ki je bil ženskam v umetnosti manj naklonjen kot njihovim moškim vrstnikom, so premikale ovire in dosegale preboje ter utirale pot svojim naslednicam. Brošura ponuja tudi odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o avtorski in sorodnih pravicah ter tako promovira sistem intelektualne lastnine. Ilustrirana je z izvirnimi portreti, ki jih je ustvarila slovenska umetnica. Izdajo brošure je omogočil EUIPO.

Na uradu lahko danes na naši recepciji dobite tiskano izdajo, sicer pa vabljeni, da brošuro Slovenske ustvarjalke ter avtorska in sorodne pravice prelistate v spletni obliki.

Ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine vsem ustvarjalkam, izumiteljicam in podjetnicam želimo čim več plodnih, ustvarjalnih in inovativnih zamisli in njihovih uspešnih realizacij!