Gre za zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorsko konferenco Republike Slovenije (RKRS) in Vlado RS za tehnološki razvoj in inovacijski preboj. Pripomogel bo k doseganju visokih razvojnih ciljev Slovenije – višji kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljski vzdržnosti in visoki dodani vrednosti.

Dogovor so v imenu organizacij podpisali predsednik vlade dr. Robert Golob, predsednik GZS Tibor Šimonka, predsednik RKRS dr. Gregor Majdič in predsednik KOsRIS dr. Gregor Anderluh.

Pomen zvišanja dodane vrednosti je izpostavil tudi premier dr. Robert Golob: "Edina pot do večje blaginje je povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo. Današnji podpis dogovora je prvi konkreten korak, kjer se politika pridružuje raziskovalnim institucijam in gospodarstvu na tej poti." V gospodarstvu in znanosti so na to pot že pripravljeni, zdaj pa se jim priključuje še politika.

Poudaril je, da kot država višje dodane vrednosti brez inovacij in znanja ne bomo dosegli. "Edino naložba v znanje je tista, ki lahko pripelje do odpornosti na krize in hkrati do tega, da bomo imeli dovolj javnih sredstev za financiranje blaginje državljank in državljanov." Prepričan je, da bo dogovor na koncu pripeljal do še višje dodane vrednosti od 88 tisoč na zaposlenega. "Le skupaj lahko dosežemo, da bo Slovenija zopet med glavnimi inovatorkami v Evropi. Naši ljudje so na to pripravljeni in od danes je na to pripravljena tudi politika," je sklenil.

Po besedah generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal je namen zavezništva povečati odpornost Slovenije na različne krize, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, pri oblikovanju dogovora pa so izhajali tudi iz ciljev, zapisanih v viziji Slovenije 2050, Evropskem zelenem dogovoru in Slovenski industrijski strategiji.

Med strateškimi cilji dogovora so tako povečanje skupnih javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost na najmanj 2,8 odstotka BDP do leta 2027. Ob tem naj bi javna sredstva dosegla najmanj 1,0 odstotka BDP, zasebna pa najmanj 1,8 odstotka BDP. Za dodaten dvig naj bi si sicer prizadevali tudi po 2027.

Drugi cilji so krepitev izobraževanja vrhunskih kadrov, izboljšanje raziskovalnega, inovacijskega in poslovnega okolja, debirokratizacija ter davčna razbremenitev na področju raziskav in razvoja. Nastala naj bi tudi nova Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost z dodatnimi sredstvi za njeno delovanje. Predvidena je še ustanovitev posebnega sklada in mehanizmov za financiranje vseh faz razvoja inovativnih podjetij. Financiranje sklada bi omogočala evropska sredstva, sredstva mednarodnih razvojnih bank in sredstva zasebnih institucionalnih vlagateljev.