Vlada je sprejela Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026. Okvir za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 za sektor država v letu 2024 predvideva primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2025 v višini 2,2 odstotka BDP in v letu 2026 v višini 1,3 odstotka BDP. Za državni proračun je predviden primanjkljaj za leto 2024 v višini 2,3 odstotka BDP, za leto 2025 1,6 odstotka BDP in za leto 2026 1,2 odstotka BDP. Za lokalne enote (občine) okvir v letu 2024 predvideva uravnotežen saldo, v obdobju 2025-2026 pa presežek v višini 0,1 odstotka BDP. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa se določa zgornja meja izdatkov. Ob prenehanju splošne odstopne klavzule na ravni Evropske unije (EU) vlada v letu 2024 načrtuje javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 odstotke BDP ter nadaljnje postopno zniževanje primanjkljaja v prihodnjih letih. V tem obdobju je predvideno tudi postopno zniževanje dolga proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP. Dolg se bo v srednjeročnem obdobju predvidoma znižal na 63,5 odstotka BDP, saldo sektorja država pa na -1,3 odstotka BDP. V letu 2024 bo ponovno aktualna javnofinančna konsolidacija, ki jo bo treba izvajati postopno, saj se bo le tako zagotovilo ohranjanje gospodarske rasti in zadosten obseg investicij. Vlada je pri tem upoštevala smernice Evropske komisije glede referenčne vrednosti za javnofinančni primanjkljaj, smeri gibanja javnega dolga ter glede ohranjanja visokega deleža nacionalnih investicij in zagotavljanja učinkovite rabe evropskih sredstev, ko rast nacionalnih tekočih izdatkov zaostaja za srednjeročno rastjo potencialnega BDP. Okvir je pripravljen na podlagi Pomladanske napovedi makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj ter ob upoštevanju podatkov Statističnega urada glede temeljnih agregatov sektorja država v letu 2022, pri čemer je negotovost glede makro srednjeročnega obdobja še vedno visoka.

Prav tako je vlada sprejela tudi predlog novele Zakona o nadzoru državne meje, s katero se vzpostavlja pravna podlaga za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč tudi v primeru, ko so začasne tehnične ovire odstranjene pred ustanovitvijo služnosti. Med vodenjem postopkov ustanovitve služnosti v javno korist prihaja do situacij, ko so začasne tehnične ovire z zemljišč v celoti odstranjene pred ustanovitvijo služnosti oziroma ni več potrebe po njej. Po veljavnem Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2) je prvi pogoj za izplačilo odškodnine vpis služnosti v zemljiško knjigo. Kadar so začasne tehnične ovire v celoti odstranjene pred sklenitvijo pogodbe oziroma izdajo odločbe, se služnost v javno korist ne bo ustanovila. Lastnikom zemljišč pa vseeno pripada odškodnina za obdobje od poteka 24 mesecev od postavitve do datuma odstranitve začasnih tehničnih ovir. S predlogom zakona se zato vzpostavlja pravna podlaga za izplačilo tovrstne odškodnine.

Potrdila je tudi resolucijo o Nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2023–2030. Glavni cilji Nacionalnega programa na področju drog za obdobje 2023–2030 so krepitev preventivne dejavnosti in zgodnje intervencije, da bi zmanjšali število novih uporabnikov drog med mlajšo generacijo ter število prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Prav tako se bo vršila podpora razvoju programov, ki bi pomagali ohraniti ali znižati število okuženih s HIV in hepatitisoma B in C ter smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov ter tudi zagotavljanje razvoja programov zdravljenja in psihosocialne obravnave uporabnikov drog, s poudarkom na nadgradnji in širitvi programov zdravljenja in programov, ki prispevajo k zmanjšanju socialne izključenosti uporabnikov drog. Kot do sedaj se bodo razvijali specifični programi za ranljive skupine in nadgradnja programov za uporabnike drog v zavodih za prestajanje kazni zapora. Med ključnimi cilji so tudi zagotavljanje sodelovanja različnih akterjev, zlasti civilne družbe, na vseh področjih usklajevanja in odločanja, ter krepitev mednarodnega sodelovanja za zagotavljanje mednarodnih standardov ter zagotavljanje povezav in integracije zbirk podatkov državnih institucij in javnih zavodov (zdravstveni, socialni, kriminološki podatki, ipd.) ter nadgradnje informacijskega sistema na področju zbiranja, urejanja, obdelovanja in dajanja podatkov s področja drog in sistema zgodnjega odkrivanja novih drog ter obveščanja. Nenazadnje pa je eden izmed ciljev tudi krepitev dejavnosti proti organiziranemu kriminalu, prepovedanemu prometu z drogami, pranju denarja in drugim oblikam kriminala, povezanega z drogami.