Skoči do osrednje vsebine

Spremembe zakona, ki bodo prispevale k zmanjševanju škodljivih posledic rabe tobaka

Na današnjem srečanju z novinarji je Ministrstvo za zdravje skupaj s številnimi strokovnjaki predstavilo ključne spremembe v predlagani noveli Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske Unije, poleg tega pa v slovenski pravni red prenaša tudi najnovejšo (strožjo) evropsko direktivo glede ogrevanih tobačnih izdelkov.

“Novela med drugim predlaga prepoved arom v elektronskih cigaretah in aromatičnih snovi za ogrevane tobačne izdelke, opredeljuje splošna, informativna in slikovna zdravstvena opozorila za ogrevane tobačne izdelke ter enači obravnavo elektronskih cigaret in tekočin/polnil z nikotinom in brez nikotina. Prepoveduje tudi uvoz iz tretjih držav in prodajo tobačnih in povezanih izdelkov posameznikom in postopoma uvaja  tudi prepoved kadilnic,” je uvodoma razložila Vesna Marinko, Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje in dodala: "Zaščititi želimo zdravje otrok in mladostnikov in vseh drugih uporabnikov, ki vdihavajo škodljive snovi v aerosolu elektronskih cigaret."

V Sloveniji se odstotek kadilcev med odraslimi in mladostniki znižuje, kar je odraz uvajanja učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom in izvajanja preventivnih programov. "Odstotki uporabnikov novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, med katere uvrščamo elektronske cigarete, ogrevane tobačne izdelke in nikotinske vrečke, pa naraščajo, po njih posegajo v višjem odstotku mladostniki kot odrasli. V letu 2012 beležimo med odraslimi približno 1 odstotek uporabnikov elektronskih cigaret, med dijaki 2. letnikov srednjih šol  pa kar 11 odstotkov,” je na srečanju povedala Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zaradi škodljivih učinkov nikotina na razvoj možganov, je zaskrbljujoča predvsem uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladostniki. Dolgoročni škodljivi učinki na zdravje še niso dokazani, akutno pa naj bi kajenje elektronskih cigaret povzročilo nespecifično klinično sliko, za katero je značilna kombinacija simptomov dihal (bolečina v prsih, kašelj, dispneja, hemoptize), prebavil (bruhanje, bolečina v trebuhu, napenjanje, diareja) in splošnih simptomov (utrujenost, vročina, bolečine v mišicah).

"Kajenje je eden od pomembnih rizičnih faktorjev za razvoj ustnih bolezni, kot so paradontalna bolezen, karies in rak ustne votline. Prav slednji je direktno povezan s kajenjem in je po pojavnosti na 8. mestu v Sloveniji ter 16. na svetu," je razložil Krunoslav Pavlovič iz Zdravniške zbornice Slovenije. 

Novelo tobačnega zakona, poleg NIJZ, v celoti podpirajo tudi Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, v kateri delujejo pediatri in šolski zdravniki v primarnem zdravstvu, nevladne organizacije, članice Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB). "Zagotovo je treba pri noveli tobačnega zakona razmišljati širše in v smeri popolne zaščite prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu (zlasti otrok, mladostnikov, nekadilcev in kroničnih bolnikov)," je pri tem povedal Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) ter vodja vsebinske mreže »NVO varujejo naše zdravje«.