Skoči do osrednje vsebine

Premier na posvetu slovenske diplomacije: Slovenija naj se ponovno uveljavi kot polnopravna članica jedrne EU

Predsednik vlade dr. Robert Golob je sodeloval na 26. posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju in nagovoril vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev. Poudaril je prednostne naloge slovenske zunanje politike in pozval k enotnosti pri ponovni uveljavitvi Slovenije kot polnopravne članice jedrne Evrope. Zunanjepolitično se moramo obrniti v svet.
Robert Golob in Tanja Fajon sedita za mizo.

Premier Robert Golob je nagovoril udeležence 26. posveta slovenske diplomacije. | Avtor: Nebojša Tejić, STA

1 / 3

Kot prvo kratkoročno prednostno nalogo je premier navedel kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov in diplomate pozval k polni zavzetosti na tem področju.

Za uveljavljanje strateških interesov Slovenije bosta po prepričanju premiera ključna pogum in znanje: "Ko imamo enake vrednote, znanje in pogum, so nam v Evropi odprta vsa vrata. Danes od tega že žanjemo koristi, in te so otipljive." Rezultat spremenjene in pogumne zunanje politike se kaže na Zahodnem Balkanu, saj je Slovenija s skupno akcijo zunanjepolitičnih deležnikov Bosno in Hercegovino (BiH) po desetletjih pozabe postavila na evropski zemljevid.

Toda podelitev kandidatskega statusa za članstvo v Evropski uniji BiH je šele prvi korak. Ta trenutek moramo izkoristiti in še naprej aktivno delovati. "V našem strateškem interesu je, da se regija Zahodnega Balkana stabilizira, pri čemer ne sme biti parcialnih interesov," je prepričan predsednik vlade.

Glede ruskega napada na Ukrajino je bil jasen: "Žrtev in napadalec ne moreta biti enakopravna, žrtev ima vedno prednost." Izrazil je pripravljenost prisluhniti ukrajinskim interesom in poudaril izdatno pomoč slovenske vlade Ukrajini. Ko in če se pojavi priložnost za mir, bo Slovenija poskušala imeti aktivno vlogo. "Take priložnosti ne smemo izpustiti," meni dr. Golob. Napovedal je tudi, da bomo do leta 2030 proračun za vojaške izdatke dvignili na dva odstotka BDP.

V zaključnem delu nagovora se je predsednik vlade dotaknil prehranske in energetske varnosti ter človekovih pravic v Iranu. Kot pravi, ne Slovenija ne svet ne bosta preživela z obstoječimi prehranskimi navadami, zato z vidika spoprijemanja s prihodnjimi krizami brez sprememb na tem področju ne bo šlo. Glede kršenja človekovih pravic v Iranu pa je dejal, da kot država ne moremo biti nevtralni, ampak moramo zavzeti odločno stališče in obsoditi kršenje človekovih pravic.