Skoči do osrednje vsebine

Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

V glavnem mestu Maroka Rabatu, kjer poteka sedemnajsto zasedanje Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, je bila nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Špele Spanžel, vršilke dolžnosti direktorja Direktorata za kulturno dediščino. Ob potrditvi uvrstitve je povedala: "Vpis čebelarstva na Unescov seznam je najprej priznanje generacijam čebelarjem, ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet in nas navdušujejo s svojo predanostjo, spoštovanjem in sodobnimi oblikami. Za Slovenijo, ki jo v Rabatu predstavlja Ministrstvo za kulturo, pa je vpis obveza, da bo še naprej ustvarjala pogoje, ki bodo čebelarstvo omogočali v vseh svojih razsežnostih – od kmetijskega, raziskovalnega in izobraževalnega do družbenega, okoljskega in seveda kulturnega."

Po besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture: "Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemno pomembno tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo. Čebelarska dediščina ima dolgo zgodovino, ki je prepletena tudi s kulturo in ljubiteljsko umetnostjo. Danes pa pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki."

Pri pripravi nominacije so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Ob nominaciji sta bili posebej poudarjeni dolga zgodovina in tradicionalni izrazi čebelarstva, prav tako pa tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor. V sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem. Spoštljiv odnos do čebel in večstoletna tradicija navdihujeta tudi sodobne izraze in prakse. Bogata in raznolika dediščina čebelarstva se odraža v izrazoslovju, strokovnem, literarnem in folklornem slovstvu ter umetnosti in arhitekturi.

V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, šestih regionalnih zvezah in nacionalnem združenju – Čebelarski zvezi Slovenije. Čebelarstvo je pomemben del mednarodne promocije Slovenije, kamor sodi tudi svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. 

Slovenija je imela doslej na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom (odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023), Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države.

Na spletni strani Unesca je pod točko 7.b.27 objavljeno več informacij o nominaciji Tradicije reje lipicancev (v angleščini).